Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1084 epizod
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
Živimo v času digitalnih tehnologij, vladavine kapitala in vedno večjega vpliva kreativnih industrij, ki meri zgolj na potrošnjo, njihovi izdelki pa so morda modni, všečni, a prazni. Kje je znotraj tega sveta umetnost? Kaj je sodobna umetnost? Kaj jo ločuje od izdelkov sodobne aktivnosti kreativnih ljudi? Kakšna je družbena vloga sodobne umetnosti? In kako jo razumeti? To je le nekaj vprašanj, na katera smo poskušali odgovoriti v oddaji Glasovi svetov. Naši sogovornici sta bili Polona Tratnik slikarka, dr. filozofije in teorije vizualne kulture in Alenka Gregorič umetniška vodja in kustosinja Mestne galerije Ljubljana. Foto: https://www.flickr.com/photos/miss_acacia/2701408672
Zadnjih nekaj desetletij tako rekoč ne mine mesec, ne da bi se v poročilih znašla kaka žalostna, pogosto že kar tragična novica iz Jeruzalema, mesta, ki se nahaja v samem središču izraelsko-palestinskega spora. Pomislimo le na pravkar minulo leto: Izraelci so nadaljevali s samovoljno gradnjo zidu in nezakonitih naselbin, Palestinci so spet podtikali bombe, administracija predsednika Trumpa je prilivala olja na ogenj z nepremišljenimi diplomatskimi potezami. Vse to pa se je, seveda, godilo na ozadju skrajno kompleksne zgodovine, ki so jo zaznamovali trije monoteizmi, perzijski, makedonski, rimski, bizantinski, arabski in otomanski imperij pa križarske vojne ter različne vstaje in pokoli. Pravijo, da sedanjosti nikoli ne moremo resnično razumeti, če ne poznamo preteklosti. A kar velja nasploh, drži še posebej v primeru Jeruzalema. Preteklost se tu namreč zdi bolj živa, kakor kje drugje. Zato smo v tokratnih Glasovih svetov panoramsko pregledali zgodovino Jeruzalema od njegovih najzgodnejših začetkov pa vse tja do novega veka. Pri tem nam je bil v pomoč naš tokratni gost, teolog in zgodovinar, docent pri Katedri za Sveto pismo in judovstvo na ljubljanski Teološki fakulteti, dr. Samo Skralovnik. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: značilna jeruzalemska veduta (Berthold Werner, Wikimedia Commons)
Mineva 130 let od rojstva Le Corbusiera – enega največjih arhitektov in urbanistov 20. stoletja, ki je s svojimi idejami spreminjal urbano kulturo in vizualni svet. »Guruja moderne arhitekture«, kot ga imenuje tudi naš sogovornik – kustos v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje dr. Bogo Zupančič, ki bo v tokratni oddaji Glasovi svetov spregovoril predvsem o njegovih vplivih na slovensko stavbno umetnost in urbanizem. Znanje o principih modernizma je v Le Corbusierovem ateljeju v Parizu pred drugo svetovno vojno namreč pridobivalo kar sedem učencev arhitekta Jožeta Plečnika. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: BoBo
Tehnologija je v minulem desetletju izjemno napredovala, digitalizacija je spremenila vse področja našega življenja. Poti nazaj ni več, naša prihodnost bo sobivanje s številnimi povezanimi pametnimi napravami, ki nas bodo spremljale na vsakem koraku. Kako v naš šolski sistem vključiti celovito računalniško vzgojo in zakaj je poznavanje računalniškega jezika, programiranja in spletnih algoritmov ključno za prihodnost naše družbe? Odgovore na ta vprašanja smo lahko slišali na posvetu o poučevanju računalništva in informatike, ki ga je v začetku meseca pripravil Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V tokratni in prihodnji oddaji Glasovi svetov bomo predstavili glavne poudarke tega posveta, na katerem so sodelovali strokovnjaki z različnih področjih, med njimi tudi nekateri člani skupine RINOS, strokovne delovne skupine za analizo vsebin računalništva in informatike v programih osnovnih in srednjih šol, ki jo je na podlagi Digitralne agende 2020 ustanovilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Oddajo je pripravila Urška Henigman. Foto: flickr/Kevin Jarrett
Kako v naš šolski sistem vključiti celovito računalniško vzgojo in zakaj je poznavanje računalniškega jezika, programiranja in spletnih algoritmov ključno za prihodnost naše družbe? Odgovore na ta vprašanja smo lahko slišali na posvetu o poučevanju računalništva in informatike, ki ga je v začetku meseca pripravil Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je na podlagi Digitalne agende 2020 ustanovilo RINOS, strokovno delovno skupino za analizo vsebin računalništva in informatike v programih osnovnih in srednjih šol. Tako kot v številnih državah tudi pri nas ugotavljamo, da naš izobraževalni sistem trenutno ne ponuja primernih znanj s področja računalništva. V devetletki je računalništvo le izbirni predmet. V drugi triadi neobvezni, v zadnji obvezni izbirni predmet. V slovenskem srednjem šolstvu je edini obvezni predmet informatika, ki delno vključuje tudi računalniške vsebine. Da to ni dovolj, so se strinjali vsi udeleženci posveta. Več v tokratni oddaji, ki jo je pripravila Urška Henigman. foto: pixabay/starrtupStockPhotos
Strogo vzeto se je dvajseto stoletje seveda začelo 01. januarja 1901. leta. Toda številni zgodovinarji trdijo, da je bil prvi pravi dogodek dvajsetega stoletja – dogodek, ki, drugače rečeno, odločilno presega družbene, politične pa tudi miselne horizonte 19. stoletja – šele uspešna izvedba oktobrske revolucije, od katere je 07. novembra minilo polnih sto let. Zakaj je bil Oktober tako pomemben za zgodovino dvajsetega stoletja; kaj vse je spremenil; zakaj se je ta revolucionarni projekt izjalovil; in kaj nam pravzaprav sporoča danes, smo preverjali v pogovoru s sociologom, začetnikom strukturalizma pri nas in soutemeljiteljem danes svetovno prepoznavne ljubljanske šole lacanovske psihoanalize, dr. Rastkom Močnikom. Pred mikrofon Glasov svetov ga je povabil Goran Dekleva. foto: spomenik osvajalcem vesolja (detajl), Moskva (Garrett Ziegler, Flickr)
Pestrost življenja je ena izmed najbolj dragocenih in žlahtnih značilnosti našega planeta. Kaže se v številčnosti živalskih in rastlinskih vrst, genetski raznolikosti in pestrosti ekosistemov. Strokovnjaki ocenjujejo, da na Zemlji živi približno 14 milijonov različnih vrst organizmov. Med predeli, ki se lahko pohvalijo z visoko biotsko pestrostjo, je tudi Slovenija. Raziskovalci jo uvrščajo med tako imenovane vroče točke biodiverzitete. Vendar pa so vedno bolj glasna opozorila, da biotska raznovrstnost še nikoli ni bila bolj ogrožena. O tem problemu bodo v oddaji Glasovi svetov govorili: Maša Bratína s Krajinskega parka Ljubljansko barje, z Nacionalnega inštituta za biologijo pa Anamarija Žagar, Danilo Bevk in Davorin Tome. Združil jih je projekt "Life Naturaviva, biodiverziteta - umetnost življenja!". Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Podpeško jezero (Sl-Ziga - Lastno delo, CC BY-SA 3.0)/ WikimediaCommons
Novo stoletje je staro že skoraj 17 let in doslej ni ravno skoparilo z zgodovinskimi pretresi – od enajstega septembra do begunske krize, od skokovitega napredovanja umetne inteligence do podnebnih sprememb. Čas je tesnoben, v družbi nadzora je vsakdo vse bolj sam, dezorientiranost, se zdi, je vsesplošna. In kako na ta položaj odgovarja poezija, od katere na Slovenskem, nekako po tradiciji, pričakujemo, da nam bo – posameznikom in skupnosti – pomagala orientirati se v hrumenju zgodovine? Vprašanje se zdi toliko bolj upravičeno, ker je 17 let navsezadnje dovolj dolga doba, da lahko nova generacija pesnic in pesnikov oblikuje nove poetike, nove strategije izjavljanja in nova umetniška hotenja; da se, ne nazadnje, dokoplje do novih spoznanj in uvidov, do nove strukture občutenja sveta, s čimer vse je mogoče tudi na nov način umevati našo zgodovinsko izkušnjo. Pa se je to zgodilo? In če se je – kaj nam pesnice in pesniki, ki so objavili svoje prvence po letu 2000, sporočajo? Preverjamo v Glasovih svetov.
Znamenita Guernica, ki jo je ustvaril Pablo Picasso pred 80-imi leti, velja za eno njegovih najbolj znanih in vplivnih del. Španski umetnik je na platnu upodobil tragedijo vojne in trpljenje civilnih prebivalcev po bombardiranju tega republikanskega baskovskega mesta leta 1937. V tistem času je bil Picasso mednarodno uveljavljen slikar in precej apolitična figura. Prav s to sliko pa se je postavil na stran napredne levičarske politike in mirovniškega gibanja. Guernica velja za eno najmočnejših političnih izjav v zgodovini umetnosti. Postala je nekakšen simbol nesmiselnosti vojne. Med slovenskimi umetnostnimi zgodovinarji ji je daleč največ pozornosti posvetil Tomaž Brejc v esejih o slikarstvu, politiki in vojni pred tremi desetletji. Vodilni poznavalec zgodovine umetnosti bo v oddaji Glasovi svetov spregovoril o aktualnosti in sporočilnosti te mojstrovine. Foto: Flickr/Jazzlah
Skupina raziskovalcev s Fakultete za družbene vede, Filozofske fakultete in Nacionalnega inštituta za javno zdravje je opravila prvo raziskavo o spolnosti študentk in študentov. Med decembrom 2010 in marcem 2011 povabili k sodelovanju več kot 13 tisoč 500 študentk in študentov iz ljubljanske, mariborske in primorske univerze. Odziv je bil dober, 5 tisoč 578 jih je odgovorilo na vprašanja v spletni anketi. Rezultati prve sociološke raziskave o intimnih življenjskih stilih študentk in študentov bodo objavljeni v publikaciji predvidoma v začetku prihodnjega leta, v oddaji Glasovi svetov pa že v prihodnjih minutah. Raziskovalce je pred mikrofon povabila Urška Henigman. foto: flickr/Rowena Waack
Tudi najbolj oddaljeni in eksotični konci sveta nam lahko ponudijo zrcalo, ki nam včasih našo lastno podobo pokaže natančneje od domačega ogledala. Predvsem pa lahko v njem vidimo tudi kaj povsem novega. Papua Nova Gvineja je eden težje dostopnih predelov sveta, a tudi tam se vpliv zunanjega sveta, ki se vrti vse hitreje, močno občuti. Kako Papuanci krmarijo med svojim kulturnim izročilom in marsikomu mamljivimi obljubami zahodnega življenjskega sloga, dobro ve priznani antropologi prof. dr. Borut Telban z Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Že tri desetletja namreč raziskuje življenje tamkajšnjih ljudi in je tudi polnopravni član plemena Ambonwari, enega izmed več kot 800 različnih ljudstev, ki naseljujejo to izredno raznoliko deželo. Ambonwari denimo verjamejo, da je Telban pokojnik, ki se je vrnil med svoje ljudi. O tem, kakšne perspektive se človeku odpirajo skozi življenje v dveh tako različnih svetovih, se je s prof. Borutom Telbanom pogovarjala Nina Slaček. Foto: Borut Telban
Ko je leta 1928 škotski znanstvenik in nobelovec Alexander Fleming odkril penicilin, se je zdelo, da bomo za vedno premagali nekatere bolezni, ki resno ogrozijo človekovo zdravje in življenje. Med njimi je bil tudi sifilis; nekaterim znan kot lues. Če sledimo zgodovinskim virom, smo v Evropi prvi večji izbruh te spolno prenosljive okužbe zabeležili konec 15. stoletja. Bolezen je bila ves čas prisotna tudi v naših krajih. Šele penicilin je sifilis izbrisal iz zdravstvenih statistik. Zdaj pa podatki kažejo, da se je s prihodom novega tisočletja sifilis ponovno vrnil tudi k nam. V oddaji Glasovi svetov bomo govorili o bolezni, za katero smo menili, da je ostanek minulih časov. Pogovarjali smo se z zgodovinarko medicine prof. dr. Zvonko Zupanič Slavec z Medicinske fakultete v Ljubljani ter infektologinjo prof. dr. Mojco Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Izsek iz Rembrandtovega portreta Gerarda de Lairessa/ WikimediaCommons, cc
Vsi, ki smo spremljali naše košarkarje na evropskem prvenstvu smo njihovo zlato, njihovo zmago doživljali zelo intenzivno, predvsem pa zelo intimno. Njihova vrhunska predstava na igrišču, moč, vztrajnost, požrtvovalnost, izjemna motiviranost za zmago so bili izjemni in nismo se mogli dovolj načuditi njihovim sposobnostim. S čim vse mora biti opremljen športnik, da vse to zmore na tako visokem nivoju, kaj je tista celostnost, ki ga dela tako vrhunskega? O psihologiji vrhunskih športnikov se bomo danes pogovarjali v oddaji Glasovi svetov z najboljšimi slovenskimi strokovnjaki s tega področja. Z nami bodo športni filozof dr. Milan Hosta, športni psiholog dr. Matej Tušak in nekdanji vrhunski športnik, kajakaš, tudi nosilec prve srebrne olimpijske medalje za Slovenijo dr. Andraž Vehovar. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič
Prvi teden meseca oktobra zaznamuje podelitev Nobelovi nagrad. Za najprestižnejšo nagrado na svetu velja Nobelova nagrada za mir. O zgodovini, predvsem pa o vlogi in pomenu omenjene nagrade smo spregovorili v oddaji Glasovi svetov. Naši sogovornici sta bili zgodovinarka dr. Manca G. Renko in direktorica Mirovnega inštituta dr. Neža Kogovšek Šalamon. Voditeljica Martina Černe. Foto:www.freestockphotos.biz/stockphoto/17280
V kolektivni zgodovinski spomin na drugo svetovno vojno so se japonski vojaki bržčas vpisali po svoji slepi, fanatični ubogljivosti. Kako neki bi drugače sploh mogli razumeti fenomen, kot so bili samomorilski vojni piloti, kamikaze? Toda izraelski vojaško-politični zgodovinar in predavatelj na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu, Danny Orbach, ki se je v zadnjih dneh poletja udeležil mednarodnega japonološkega simpozija v Ljubljani, trdi prav nasprotno – japonski vojak je bil od zadnje tretjine devetnajstega do sredine minulega stoletja pravzaprav izrazito nediscipliniran. In prav to pomanjkanje poslušnosti je, kot prepričljivo dokazuje Orbach v svoji knjigi Curse on This Country, se pravi Prekletstvo nad to državo, deželo vzhajajočega sonca navsezadnje tudi potegnilo v katastrofo druge svetovne vojne, ki se je, kot vemo, za Japonsko končala porazno, z dvema atomskima bombama, porušenimi mesti in izgubo imperija. Koga torej japonski vojaki niso ubogali? Katerim ukazom niso bili pripravljeni slediti? In zakaj je japonska vlada tako nepokorščino sploh tolerirala? – Na ta in druga sorodna vprašanja smo odgovore iskali v tokratnih Glasovih svetov. Naš gost pred mikrofonom je bil prav Danny Orbach. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. Foto: vojaki japonske cesarske vojske v času upora province Satsuma, 1877 (Wikipedia)
Govorne tehnologije niso novost, je pa njihov razvoj potekal počasi. Verjetno se še spomnite, da so imeli starejši mobilni telefoni funkcijo glasovnega klicanja, ki pa ni in ni hotela pravilno delovati. Danes govorne tehnologije že prepoznavajo govor, znajo pa tudi brskati po spletu, nastaviti budilko, rezervirati mizo v restavraciji, prižgati luči v stanovanju. Siri, Bixby, Cortana, Assistant, Alexa, Echo imajo različne sposobnosti in se razlikujejo glede na svoj prostor delovanja. Ob pravi poplavi govornih asistentov se postavlja vprašanje, zakaj zdaj in zakaj zdaj vsi naenkrat? Kako je z njihovo kompatibilnostjo? Zakaj še ne razumejo Slovensko? Kako je z zasebnostjo in prisluškovanjem? Kako bo ta tehnologija spremenila naše vsakdanje življenje? Odgovori v tokratni oddaji Glasovi svetov, ki jo je pripravila Urška Henigman. foto: flickr/miss battle
Frank Lloyd Wright – letos mineva 150 let od njegovega rojstva – velja za enega največjih arhitektov 20. stoletja. Kot prvi je v arhitekturo vpeljal trajnostna izhodišča. Še zlasti je pomembna njegova »organska arhitektura«. Pri snovanju je spoštoval pokrajino, potrebe investitorja in likovno identiteto gradiv. Narava je bila njegova biblija, iz katere je črpal ideje. Eden njegovih največjih prispevkov je tudi v spremenjenem dojemanju grajenega prostora. V tokratni oddaji Glasovi svetov bomo s sogovornico prof. dr. Martino Zbašnik Senegačnik s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani orisali nekatere najpomembnejše ideje in življenjske postanke tega ameriškega arhitekta ter se ustavili tudi ob nekaterih kultnih delih, kot sta Fallingwatter – hiša na slapu v Pennsylvanii in Gugenheimov muzej v New Yorku. Oddajo pripravlja Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr/Kevin T. Quinn
Invazivne tujerodne vrste predstavljajo danes eno najhujših groženj biotski raznovrstnosti in tako pomembno prispevajo k naglemu izumiranju rastlinskih in živalskih vrst, ki smo mu priča v svetu. Tudi Slovenija ni v tem pogledu nobena izjema. Številne invazivne vrste so se pri nas že dodobra udomačile, iz leta v leto pa se k nam širijo nove in nove invazivne vrste. S tistimi med njimi, ki si prav zdaj utirajo pot v gozd, se intenzivno ukvarja projekt Life Artemis, pri katerem sodelujejo Gozdarski institut Slovenije, Zavod RS za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije in Zavod Symbiosis. O invazivnih tujerodnih vrstah in o projektu Artemis bomo govorili v tokratni oddaji Glasovi svetov, ki jo je pripravila Nina Slaček. Foto: Orjaški dežen, arhiv Zavoda Symbiosis
Slovenija spada po razširjenosti okužb, ki jih prenašajo klopi, v sam evropski in svetovni vrh. Najpogostejša je lymska borelioza, za katero pri nas letno zboli nekaj tisoč ljudi, sledita ji klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza. Klopi so zelo trdožive živali. Preživijo ekstremno vročino in mraz ter kljubujejo številnim spremembam življenjskega okolja. Najbolj aktivni so od aprila do junija in od septembra do oktobra. Mnoga spoznanja o klopih in boleznih, ki jih prenašajo, so v zakladnico svetovnega znanja prispevali tudi slovenski strokovnjaki. Za oddajo Glasovi svetov smo se pogovarjali z biologom dr. Tomijem Trilarjem iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije in z infektologom akad. prof. dr. Francem Strletom s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Bernard Ruelle/ Flickr, cc
Slovenci so v drugi Jugoslaviji predstavljali kakih osem odstotkov prebivalstva. V jugoslovanski armadi je bilo poklicnih vojakov slovenskega rodu še manj – približno dva odstotka. Toda med podmorničarji je bil kar vsak tretji Slovenec! Kaj je Slovence pravzaprav gnalo pod morske valove? Kakšne spretnosti je moral imeti podmorničar in kako je potekalo njegovo življenje? Kakšne spomine so slovenski podmorničarji navsezadnje prinesli s seboj? Odgovore na ta vprašanja smo iskali v tokratnih Glasovih svetov, ob obisku žepne oziroma diverzantske podmornice razreda Una, ki jo hranijo v Parku vojaške zgodovine v Pivki. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: podmornica Zeta, Park vojaške zgdoovine v Pivki (Goran Dekleva)
Neveljaven email naslov