Zgodovine evropske kulture si preprosto ni mogoče misliti brez Judov. Pa tu ne gre le za velike umetnike, mislece in znanstvenike devetnajstega ter dvajsetega stoletja, kot so bili Albert Einstein, Franz Kafka, Sigmund Freud, Karl Marx ali Gustav Mahler. Že v srednjem veku namreč so Judje Pirenejskega polotoka, Judje, ki jim pravimo tudi Sefardi, bistveno pripomogli k razcvetu omike in znanja – najprej v sami Španiji in na Portugalskem, hitro pa tudi v drugih deželah stare celine. Zato bomo v tokratnih Glasovih svetov preverili, kaj natanko so Sefardi prispevali v zakladnico evropske civilizacije, kako so krmarili med nasprotujočimi interesi krščanskih in islamskih vladarjev, ki so se dolgih sedem stoletij borili za prevlado nad Iberskim polotokom, in kaj se je pravzaprav zgodilo z njimi in njihovo bleščečo kulturo, ko sta Kastilja in Aragonija leta 1492 – na krilih odločilne zmage nad muslimansko Granado – ukazali izgnati vse Jude s svojega ozemlja. Pri tem nam bo v pomoč zgodovinar in antropolog, izvrsten poznavalec judaizma, dr. Klemen Jelinčič Boeta.