Letos mineva petsto let odkar si je Thomas More zamislil Utopijo. V deželo, ki je ni, kot nam razodeva njeno grško ime, je More leta 1515  umestil alternativni družbeni red. Ideje, ki jih je predstavil s pomočjo svoje izmišljene dežele,  so bile za njegov čas povsem revolucionarne. V Utopiji tako denimo zagovarja odpravo smrtne kazni, odpravo denarja, skupno lastništvo zemlje, demokratično izbiranje voditeljev, versko toleranco, evtanazijo, možnost, da ženske postanejo duhovnice. V marsikaterem pogledu smo danes dediči njegove utopične vizije, saj je močno  vplivala na kasnejši razvoj evropske misli. Po drugi strani pa se zdi, da današnji čas utopijam ni najbolj naklonjen, saj so se številni utopični projekti 20. stoletja končali v totalitarizmih in Utopija ter utopične ideje so se znašle na slabem glasu. Toda Utopija predvsem ni enoznačna knjiga in v tem se skriva njena moč. Kombinacija fantazije, potopisa, družbene kritike in satire nagovarja bralce tudi  v 21. stoletju. O  Utopiji bomo zato v oddaji Glasovi svetov spregovorili s filozofinjo prof. dr. Cvetko Hedžet Tóth in filozofom prof. dr. Levom Kreftom.