100 let mineva, kar je Albert Einstein objavil teorijo splošne relativnosti, eno najvplivnejših znanstvenih teorij 20. stoletja, katere vpliv sega daleč preko meja znanosti. Danes smo v vsakdanjem življenju odvisni od nje, kadarkoli se zanašamo na že kar samoumevno delovanje satelitov v naši orbiti. Toda še bolj daljnosežne so njene posledice za naše razumevanje ustroja samega vesolja. Če je resno revolucijo povzročila že 10 let zgodnejša Einsteinova teorija posebne relativnosti, ki je v neposredno soodvisnost postavila energijo in maso v eni najbolj znanih formul E=mc2, ter vpeljala koncept prostor-časa, je šla teorija splošne relativnosti še korak dlje. Prostor-čas je ukrivila in napovedala denimo obstoj črnih lukenj, ki so sicer še desetletja zatem veljale za čisto znanstveno fantastiko. Teorija relativnosti je na glavo postavila številna trdno usidrana prepričanja. Kar je prej veljalo za nesporni trdni temelj, denimo absolutni univerzalni čas, je postalo relativno. Zato se relativnostni teoriji pogosto pripisuje tudi splošna relativizacija, ki jo povzema fraza: vse je relativno. Vendar to nikakor ni poanta same relativnostne teorije. Kakšen je bil njen dejanski vpliv v teh sto letih tako v znanosti kot v družbi širše, bomo preverili v tokratnih Glasovih svetov.