Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Arsov sejemski studio
Od Valentina Vodnika do tako rekoč včeraj, ko so ustvarjali Ivan Minatti, Tone Pavček in Kajetan Kovič, smo na Slovenskem vselej imeli pesnike, ki so znali z nekaj dobro merjenimi verzi razburkati misli in čustva najširšega kroga bralk in bralcev. Prešeren nas je, denimo, pretresel s spoznanjem, da je življenje ječa in čas v nji rabelj hudi; z Župančičem smo lahkih nog hodili po zemlji naši in pili nje prelesti; s pomočjo Kosovela smo nenadoma razumeli, da je zlato pravzaprav gnoj in gnoj zlato; s Kajuhom smo neskončno nežno odlomili en sam bel in dehteč češnjev cvet; ob Pavčku smo kljub teži krvave zgodovine uvideli, da je vsak človek dejansko svet zase, čuden, svetal in lep; Minatti pa nam je čisto preprosto položil na srce, da nekoga pač moraš imeti rad. Tako torej naši starejši mojstri. Kaj pa danes? – V slovenskem jeziku ta hip sicer ustvarja lepo število avtoric in avtorjev in med pesmimi, ki jih pišejo, je precej takih, ki se jih niti Prešeren menda ne bi branil. Pa vendar se zdi, da ta besedila nikakor ne najdejo poti med bralke in bralce. Koliko ljudi nosi s seboj kakšen verz Mete Kušar ali Miklavža Komelja (če si pomagamo z letošnjima dobitnikoma Veronikine oziroma Jenkove nagrade, to je naših osrednjih priznanj za poezijo)? Je torej sodobno pesniško ustvarjanje namenjeno kvečjemu peščici poznavalcev, sladokuscev in zanesenjakov, medtem ko naj ključne gradnike, s pomočjo katerih lahko slovensko govoreča skupnost oblikuje svoj kulturni imaginarij, svojo simbolno lingvo franko, priskrbi kakšna druga umetnostna ali celo neumetnostna praksa? – Odgovore na to vprašanje bomo med 31. slovenskim knjižnim sejmom iskali v radijski oddaji Glasovi svetov, ki bo potekala v živo na odru Društva slovenskih pisateljev.
Foto: Ivan Merljak
1083 epizod
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
Arsov sejemski studio
Od Valentina Vodnika do tako rekoč včeraj, ko so ustvarjali Ivan Minatti, Tone Pavček in Kajetan Kovič, smo na Slovenskem vselej imeli pesnike, ki so znali z nekaj dobro merjenimi verzi razburkati misli in čustva najširšega kroga bralk in bralcev. Prešeren nas je, denimo, pretresel s spoznanjem, da je življenje ječa in čas v nji rabelj hudi; z Župančičem smo lahkih nog hodili po zemlji naši in pili nje prelesti; s pomočjo Kosovela smo nenadoma razumeli, da je zlato pravzaprav gnoj in gnoj zlato; s Kajuhom smo neskončno nežno odlomili en sam bel in dehteč češnjev cvet; ob Pavčku smo kljub teži krvave zgodovine uvideli, da je vsak človek dejansko svet zase, čuden, svetal in lep; Minatti pa nam je čisto preprosto položil na srce, da nekoga pač moraš imeti rad. Tako torej naši starejši mojstri. Kaj pa danes? – V slovenskem jeziku ta hip sicer ustvarja lepo število avtoric in avtorjev in med pesmimi, ki jih pišejo, je precej takih, ki se jih niti Prešeren menda ne bi branil. Pa vendar se zdi, da ta besedila nikakor ne najdejo poti med bralke in bralce. Koliko ljudi nosi s seboj kakšen verz Mete Kušar ali Miklavža Komelja (če si pomagamo z letošnjima dobitnikoma Veronikine oziroma Jenkove nagrade, to je naših osrednjih priznanj za poezijo)? Je torej sodobno pesniško ustvarjanje namenjeno kvečjemu peščici poznavalcev, sladokuscev in zanesenjakov, medtem ko naj ključne gradnike, s pomočjo katerih lahko slovensko govoreča skupnost oblikuje svoj kulturni imaginarij, svojo simbolno lingvo franko, priskrbi kakšna druga umetnostna ali celo neumetnostna praksa? – Odgovore na to vprašanje bomo med 31. slovenskim knjižnim sejmom iskali v radijski oddaji Glasovi svetov, ki bo potekala v živo na odru Društva slovenskih pisateljev.
Foto: Ivan Merljak
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
Neveljaven email naslov