Z bravuroznimi verzi, več deset tisočimi, urejenimi v pomensko smiselne speve, je pesnik ustvaril podobo mikrokozmosa, ki se razrašča v makrokozmos.

Boris A. Novak upravičeno slovi kot mojster pesemskih oblik, z epom v treh knjigah Vrata nepovrata pa je prekosil samega sebe. Ustvaril je literarno delo, kot ga doslej nismo imeli v slovenski književnosti in kot so redka v svetovni. Z bravuroznimi verzi, več deset tisočimi, urejenimi v pomensko smiselne speve, je pesnik ustvaril podobo mikrokozmosa, ki se razrašča v makrokozmos, in tako rešil pozabe ne le svoje bližnje, ampak tudi svet minulih let, desetletij in več. Z izidom tretje knjige epa z naslovom Bivališča duš je pesnik sklenil svoj opus magnum. Več o Bivališčih duš in epu Vrata nepovrata je Prešernov nagrajenec povedal v pogovoru z Markom Goljo; pogovor je bil prvič na programu Ars 23. oktobra lani v živo v oddaji Ars humana, tokrat pa ga bomo predvajali nekoliko okrajšanega.