Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako je ekonomski uspeh južne Korejce oropal prostega časa?
Čeprav je bila pred delitvijo polotoka Južna Koreja predvsem poljedelska država brez omembe vrednih naravnih bogastev in čeprav je prvih 40 let njenega obstoja zaznamovala vrsta vojaških diktatur, ki jih je spremljalo obsežno zatiranje človekovih pravic, je država zdaj urejena demokracija, 51 milijonom južnih Korejcev pa je v zadnjih desetletjih uspelo ustvariti 4. največje gospodarstvo v Aziji oziroma 11. največje na svetu. Kronski dragulj Južne Koreje je bržčas njena prestolnica, Seul, kjer živi skoraj polovica vseh južnih Korejcev. Orjaško, 25 milijonsko mesto ob reki Han, ki je leta 1988 gostilo tudi poletne olimpijske igre, namreč ni le politično, upravno, znanstveno in kulturno središče Južne Koreje, ampak je – če upoštevamo povprečni BDP na prebivalca – kar četrto najbolj bogato mesto na svetu. To najbrž niti ni presenetljivo, če pomislimo, da imajo tu svoj sedež podjetja, kot so Samsung, Hyundai, Kia in LG. Menda je lahko razumeti, da je s tem bogastvom prišel tudi skokovit razcvet na drugih področjih – od kulture, kjer cveti predvsem industrija zabave, na čelu s filmom in pop-glasbo, do vrhunskega zdravstvenega sistema, spričo katerega se južni Korejci lahko danes pohvalijo s tretjo najdaljšo pričakovano življenjsko dobo na svetu. Povrh vsega ima Južna Koreja tudi največ inženirjev in naravoslovcev na tisoč prebivalcev med vsemi državami članicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, v kateri so tako ali tako združene samo najbolj razvite države sveta. Vse številke, ki smo jih do sedaj omenili, so seveda precej impresivne, a iz njih bržčas le ni mogoče razbrati vsega, kar je treba vedeti o Južni Koreji. Zato bomo ob zimskih olimpijskih igrah v južnokorejskem Pjongčangu v tokratnih Glasovih svetov gostili predavatelja korejske književnosti na Oddelku za azijske študije na ljubljanski Filozofski fakulteti, dr. Byounga Yoonga Kanga, ki nam bo predstavil vse tiste aspekte sodobne korejske družbe, ki jih ni mogoče ugledati iz suhih številk.
1078 epizod
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
Kako je ekonomski uspeh južne Korejce oropal prostega časa?
Čeprav je bila pred delitvijo polotoka Južna Koreja predvsem poljedelska država brez omembe vrednih naravnih bogastev in čeprav je prvih 40 let njenega obstoja zaznamovala vrsta vojaških diktatur, ki jih je spremljalo obsežno zatiranje človekovih pravic, je država zdaj urejena demokracija, 51 milijonom južnih Korejcev pa je v zadnjih desetletjih uspelo ustvariti 4. največje gospodarstvo v Aziji oziroma 11. največje na svetu. Kronski dragulj Južne Koreje je bržčas njena prestolnica, Seul, kjer živi skoraj polovica vseh južnih Korejcev. Orjaško, 25 milijonsko mesto ob reki Han, ki je leta 1988 gostilo tudi poletne olimpijske igre, namreč ni le politično, upravno, znanstveno in kulturno središče Južne Koreje, ampak je – če upoštevamo povprečni BDP na prebivalca – kar četrto najbolj bogato mesto na svetu. To najbrž niti ni presenetljivo, če pomislimo, da imajo tu svoj sedež podjetja, kot so Samsung, Hyundai, Kia in LG. Menda je lahko razumeti, da je s tem bogastvom prišel tudi skokovit razcvet na drugih področjih – od kulture, kjer cveti predvsem industrija zabave, na čelu s filmom in pop-glasbo, do vrhunskega zdravstvenega sistema, spričo katerega se južni Korejci lahko danes pohvalijo s tretjo najdaljšo pričakovano življenjsko dobo na svetu. Povrh vsega ima Južna Koreja tudi največ inženirjev in naravoslovcev na tisoč prebivalcev med vsemi državami članicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, v kateri so tako ali tako združene samo najbolj razvite države sveta. Vse številke, ki smo jih do sedaj omenili, so seveda precej impresivne, a iz njih bržčas le ni mogoče razbrati vsega, kar je treba vedeti o Južni Koreji. Zato bomo ob zimskih olimpijskih igrah v južnokorejskem Pjongčangu v tokratnih Glasovih svetov gostili predavatelja korejske književnosti na Oddelku za azijske študije na ljubljanski Filozofski fakulteti, dr. Byounga Yoonga Kanga, ki nam bo predstavil vse tiste aspekte sodobne korejske družbe, ki jih ni mogoče ugledati iz suhih številk.
V Sloveniji smo do danes našli štiri meteorite. Kot zadnji se je tej zbirki, ki strokovnjakom ponuja neprecenljiv vpogled v nastanek našega osončja, pridružil meteorit Jezersko, ki ga je pohodnik pred 21 leti našel v bližini Češke koče, šele lani pa je prišel v roke geologom. Kaj vse nam o zgodovini našega osončja povejo meteoriti in kakšno nevarnost za zemljo predstavljajo vesoljski kamni, smo se pogovarjali z geologom Bojanom Ambrožičem. Foto: Bojan Ambrožič
V času ekonomske in politične krize se zdita humanistika in družboslovje nekaj popolnoma nekoristnega, neproduktivnega, nepotrebnega in zato najlažje pogrešljiva. Tudi v Sloveniji v zadnjem času zaznavamo podcenjevalni odnos do humanistike in družboslovja. O tem kakšne bodo morebitne posledice takšnega razmišljanja, zakaj sta družboslovje in humanistika nujno potrebna pri iskanju alternative in izhoda iz krize, pri iskanju novih paradigem, zakaj sta nujna za ohranjanje demokratičnosti neke družbe in kakšna bo cena zapostavljanja družbenih ved – o vsem tem bomo spregovorili v oddaji Glasovi svetov. Svoje razmišljanje bodo predstavili dr. Dean Komel iz Filozofske fakultete v Ljubljani in dr. Lenart Škof ter dr. Tomaž Grušovnik iz Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Oddajo pripravlja Martina Černe.
Praznovanje božiča in novega leta ima na Slovenskem večstoletno tradicijo. Danes se praznovanje na podeželju nekoliko razlikuje od praznovanj v mestih, zato v oddaji praznični utrip v Trstu, Ljubljani in Celovcu predstavljajo različni sogovorniki, Štefan Merkač, Pavel Zablatnik, Edi Kraus, Petra Stušek in dr. Urša Šivic.
Zgodovina filozofije nam razkriva različne metode filozofiranja. Prevladuje pa delitev na t.i. kontinentalno in analitično filozofijo, med katerima se zdi, da zija skoraj nepremostljiv prepad. Hkrati pa obe gibanji delita navdušenje modernizma, ki se je želel otresti zgodovinske navlake. O tem ali gre pri kontinentalni filozofiji za sporen koncept, ki zareže v osrčje identitete filozofije in o tem ali lahko filozofija spremeni svet v času krize, bomo govorili v oddaji Glasovi svetov. Svoja razmišljanja je predstavil dr. Rok Benčin iz Filozofskega inštituta. Oddajo je pripravila Martina Černe.
Tla so poleg zraka in vode nepogrešljiv naravni vir, ki omogoča življenje na kopnem. Omogočajo rast rastlin, s tem pa tudi obstoj živali in na koncu verige - človeka. Čistijo padavinske vode, omogočajo kroženje ogljika in izvajajo vrsto ekosistemskih storitev in funkcij, da okolje sploh lahko deluje. V prihodnjih desetletjih bo potrebnih kar 70 odstotkov več hrane, da bomo lahko prehranili čedalje večjo populacijo. Velike države sveta, med njimi najizraziteje Kitajska, strateško kupujejo rodovitno zemljo tudi v Afriki in Avstraliji. 5. december je svetovni dan tal, a ta so za ljudi še vedno samoumevna, neznana in prezrta. Gosta v oddaji sta dr. Borut Vrščaj in dr. Tomaž Kralj.
O življenju in spolnosti moških, ki so okuženi z virusom HIV. Področje je raziskal dr. Aleš Lamut z Inštituta za varovanje zdravja.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
Pomanjkanje hrane zaradi povečevanja števila prebivalstva je resna grožnja planetu in zato se postavlja tudi vprašanje, kaj bo hrana prihodnosti. Znanstveniki iščejo alternative in obujajo tradicijo. Nekateri vidijo velike možnosti v užitnih žuželkah. Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo FAO je objavila seznam več kot 1900 užitnih primerkov, raziskave uporabe insektov v prehrani pa podpira tudi Evropska unija. Dobri dve milijardi Zemljanov redno je kobilice, pajke, sršene in mravlje. Bi koncept entomofagije – uživanje insektov v obliki hrane lahko sprejeli tudi drugi ali pa je odpor predvsem zahodnega sveta prevelik? Sogovorniki Barbare Belehar Drnovšek so nizozemski entomolog prof. dr. Arnold van Huis, biologa prof.dr. Peter Raspor in dr. Tomi Trilar ter kulturni antropolog dr. Rajko Muršič.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
Neveljaven email naslov