Kako je ekonomski uspeh južne Korejce oropal prostega časa?

Čeprav je bila pred delitvijo polotoka Južna Koreja predvsem poljedelska država brez omembe vrednih naravnih bogastev in čeprav je prvih 40 let njenega obstoja zaznamovala vrsta vojaških diktatur, ki jih je spremljalo obsežno zatiranje človekovih pravic, je država zdaj urejena demokracija, 51 milijonom južnih Korejcev pa je v zadnjih desetletjih uspelo ustvariti 4. največje gospodarstvo v Aziji oziroma 11. največje na svetu. Kronski dragulj Južne Koreje je bržčas njena prestolnica, Seul, kjer živi skoraj polovica vseh južnih Korejcev. Orjaško, 25 milijonsko mesto ob reki Han, ki je leta 1988 gostilo tudi poletne olimpijske igre, namreč ni le politično, upravno, znanstveno in kulturno središče Južne Koreje, ampak je – če upoštevamo povprečni BDP na prebivalca – kar četrto najbolj bogato mesto na svetu. To najbrž niti ni presenetljivo, če pomislimo, da imajo tu svoj sedež podjetja, kot so Samsung, Hyundai, Kia in LG. Menda je lahko razumeti, da je s tem bogastvom prišel tudi skokovit razcvet na drugih področjih – od kulture, kjer cveti predvsem industrija zabave, na čelu s filmom in pop-glasbo, do vrhunskega zdravstvenega sistema, spričo katerega se južni Korejci lahko danes pohvalijo s tretjo najdaljšo pričakovano življenjsko dobo na svetu. Povrh vsega ima Južna Koreja tudi največ inženirjev in naravoslovcev na tisoč prebivalcev med vsemi državami članicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, v kateri so tako ali tako združene samo najbolj razvite države sveta. Vse številke, ki smo jih do sedaj omenili, so seveda precej impresivne, a iz njih bržčas le ni mogoče razbrati vsega, kar je treba vedeti o Južni Koreji. Zato bomo ob zimskih olimpijskih igrah v južnokorejskem Pjongčangu v tokratnih Glasovih svetov gostili predavatelja korejske književnosti na Oddelku za azijske študije na ljubljanski Filozofski fakulteti, dr. Byounga Yoonga Kanga, ki nam bo predstavil vse tiste aspekte sodobne korejske družbe, ki jih ni mogoče ugledati iz suhih številk.