V času, ko so bolj kot utopije v ospredju distopije, je ponoven premislek utopičnega potenciala Morove Utopije nadvse na mestu.

Utopijo, deželo, ki je ni, si je Thomas More zamislil leta 1515 in ideje, ki jih je umestil v svojo izmišljeno deželo, so bile za njegov čas povsem revolucionarne. Tako v Utopiji denimo zagovarja odpravo smrtne kazni, odpravo denarja, skupno lastništvo zemlje, demokratično izbiranje voditeljev, versko toleranco, evtanazijo, možnost, da ženske postanejo duhovnice. V marsikaterem pogledu je njegova utopična vizija močno vplivala na kasnejši razvoj evropske misli. A po drugi strani se zdi, da današnji čas bolj kot utopije nagovarjajo distopije, vizije možnih mračnih družbenih alternativ. Toda kljub temu, ali nemara prav zaradi tega je Morova Utopija še kako vredna pozornosti tudi v današnjem trenutku. O tem, kako s kombinacijo fantazije, potopisa, družbene kritike in satire nagovarja bralce tudi  v 21. stoletju, smo ob 500-letnici nastanka Utopije spregovorili s filozofinjo prof. dr. Cvetko Hedžet Tóth in filozofom prof. dr. Levom Kreftom.