Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor ob retrospektivi dokumentarnih filmov Wernerja Herzoga
Sredi marca se v Ljubljani začenja 21. Dokufilmfest. Poleg še čisto svežih dokumentarnih filmov z vseh koncev sveta si ljubiteljice in ljubitelji sedme umetnosti v kontekstu letošnjega festivala lahko ogledajo tudi obsežno retrospektivo dokumentarcev legendarnega nemškega režiserja Wernerja Herzoga. Zato se v tokratnih Glasovih svetov tudi mi sprašujemo, kdo pravzaprav je Werner Herzog in kako nas nagovarjajo njegova dela. Sicer je na to vprašanje na svojstven način že pred leti odgovoril veliki cineast sam, ko je v nekem intervjuju takole opredelil svoj umetniški pa najbrž tudi človeški credo:
Vselej zgrabite bika za roge. Če morate, da bi posneli kader, ki ga potrebujete, potem prebiti noč v zaporu, ni s tem nič narobe. Streljajte z vsemi kanoni – eden bi utegnil zadeti v polno. Nikoli se ne utapljajte v svojih lastnih težavah – z obupom je treba opraviti v zasebnosti in na kratko. Naučite se živeti s svojimi napakami. Širite svoje poznavanje in razumevanje glasbe in literature – tako stare kakor sodobne. Tisti prazni kolut celulojdnega traku, ki ga držite v rokah, bi nekega dne lahko bil poslednji, kar jih je, zato z njim naredite kaj impresivnega. Nikoli ni razloga, da filma ne bi dokončali. Kamorkoli greste, s seboj vzemite cvikcange. Sabotirajte institucionalno strahopetnost. Prosite za odpuščanje, ne za dovoljenje. Svojo usodo vzemite v lastne roke. Naučite se razbirati notranje bistvo krajine. Vžgite notranji ogenj in raziskujte neznana ozemlja. Hodite naravnost; tudi če boste ubrali daljšo pot, vas bodo težave počakale. Manevrirajte in zavajajte – toda vselej postrezite z rezultati. Ne bojte se zavrnitve. Razvijte svoj lasten glas. Ko storite prvi korak, poti nazaj več ni. Če padete iz filmske teorije, vam je to lahko le v ponos. Naključje daje filmom življenje. Najboljše taktike so gverilske. Če je treba, se maščujte. Za vašim hrbtom preži medved – sprijaznite se.
Tako torej Werner Herzog. A naj je njegov credo še tako pomenljiv in luciden, ni videti, da bi z njegovo pomočjo že lahko povedali kaj zelo zanesljivega o Herzogu umetniku ali o Herzogovem obsežnem opusu, ki obsega več kot 60 igranih in dokumentarnih filmov, nekaj knjig in dober ducat opernih režij. To belo liso našega razumevanja “enigme Herzog” si prizadevamo zmanjšati v pogovoru s filmskim kritikom, selektorjem letošnjega Dokufilmfesta in vodjem filmskega programa ljubljanskega Cankarjevega doma, Simonom Popkom.
1080 epizod
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
Pogovor ob retrospektivi dokumentarnih filmov Wernerja Herzoga
Sredi marca se v Ljubljani začenja 21. Dokufilmfest. Poleg še čisto svežih dokumentarnih filmov z vseh koncev sveta si ljubiteljice in ljubitelji sedme umetnosti v kontekstu letošnjega festivala lahko ogledajo tudi obsežno retrospektivo dokumentarcev legendarnega nemškega režiserja Wernerja Herzoga. Zato se v tokratnih Glasovih svetov tudi mi sprašujemo, kdo pravzaprav je Werner Herzog in kako nas nagovarjajo njegova dela. Sicer je na to vprašanje na svojstven način že pred leti odgovoril veliki cineast sam, ko je v nekem intervjuju takole opredelil svoj umetniški pa najbrž tudi človeški credo:
Vselej zgrabite bika za roge. Če morate, da bi posneli kader, ki ga potrebujete, potem prebiti noč v zaporu, ni s tem nič narobe. Streljajte z vsemi kanoni – eden bi utegnil zadeti v polno. Nikoli se ne utapljajte v svojih lastnih težavah – z obupom je treba opraviti v zasebnosti in na kratko. Naučite se živeti s svojimi napakami. Širite svoje poznavanje in razumevanje glasbe in literature – tako stare kakor sodobne. Tisti prazni kolut celulojdnega traku, ki ga držite v rokah, bi nekega dne lahko bil poslednji, kar jih je, zato z njim naredite kaj impresivnega. Nikoli ni razloga, da filma ne bi dokončali. Kamorkoli greste, s seboj vzemite cvikcange. Sabotirajte institucionalno strahopetnost. Prosite za odpuščanje, ne za dovoljenje. Svojo usodo vzemite v lastne roke. Naučite se razbirati notranje bistvo krajine. Vžgite notranji ogenj in raziskujte neznana ozemlja. Hodite naravnost; tudi če boste ubrali daljšo pot, vas bodo težave počakale. Manevrirajte in zavajajte – toda vselej postrezite z rezultati. Ne bojte se zavrnitve. Razvijte svoj lasten glas. Ko storite prvi korak, poti nazaj več ni. Če padete iz filmske teorije, vam je to lahko le v ponos. Naključje daje filmom življenje. Najboljše taktike so gverilske. Če je treba, se maščujte. Za vašim hrbtom preži medved – sprijaznite se.
Tako torej Werner Herzog. A naj je njegov credo še tako pomenljiv in luciden, ni videti, da bi z njegovo pomočjo že lahko povedali kaj zelo zanesljivega o Herzogu umetniku ali o Herzogovem obsežnem opusu, ki obsega več kot 60 igranih in dokumentarnih filmov, nekaj knjig in dober ducat opernih režij. To belo liso našega razumevanja “enigme Herzog” si prizadevamo zmanjšati v pogovoru s filmskim kritikom, selektorjem letošnjega Dokufilmfesta in vodjem filmskega programa ljubljanskega Cankarjevega doma, Simonom Popkom.
Ko je pred časom odjeknila vest, da so ob obnovi kalov v Čadrgu odkrili 6500 let stare jelke, je marsikdo zastrigel z ušesi. Eden od njih je bil tudi mojster goslar Daniel Musek iz Škofje Loke. V "čudežu iz Čadrga" je prepoznal edinstveno priložnost, da preizkusi les in ga uporabi za izdelavo vrhunskih solističnih godal. Prva violina naj bi bila nared prihodnje leto. Z Danielom Muskom se je za Glasove svetov pogovarjal Miha Žorž
Kakšni sta bili država in družba, ki ju je Stalin ustvaril v treh desetletjih, ko je gospodaril v Kremlju?
Ob knjigi Kratka zgodovina Grčije britanskega zgodovinarja Richarda Clogga govorimo o burnih 200 letih obstoja moderne Grške države, zaznamovane z idejo o lastni veličastni preteklosti in vse prevečkrat soočene s kruto realnostjo vojn, notranjih napetosti, preseljevanj, gopodarskih kriz in podrejenosti večjim geopolitičnim silam
Digitalizacija je spremenila marsikaj, tudi človeško intimo, odnos do telesa in do seksualnosti. Medtem ko smo v vse tesnejšem odnosu z umetno inteligenco, se krepi umetna intimnost. Zanimiv fenomen je popularizacija platforme Only fans med študentsko populacijo – prodajanje lastnega telesa prek spleta kot oblika študentskega dela. To je raziskala sociologinja in antropologinja Živa Gornik. Z njo se je pogovarjala Urška Henigman.
Življenje človeka ali finančna in ekonomska transakcija? Gostji sta dr. Nina Vodopivec, ki se veliko ukvarja z vidiki dela, predvsem v tekstilni industriji in Eva Matjaž, ki zelo dobro pozna stanje na področju kulture in pasti transformacije kulturnega delavca v samostojnega podjetnika.
Na kakšen način so ekonomijo naše nekdanje države obvladovale monopolne strukture tujega kapitala, ki je namerno zaviral smiseln razvoj medvojne Jugoslavije in državo pretvoril v svojo surovinsko bazo? Ter koliko je k temu pripomogla sprega med jugoslovanskimi vladajočimi razredi in tujim kapitalom, koliko pa je bila to neobhodna usoda nerazvite agrarne države na periferiji kapitalističnega sveta?
Od izdaje Splošne šolske naredbe, s katero je habsburška vladarica v svojih dednih deželah uvedla obvezno splošno osnovno šolstvo, letos mineva 250 let
Na osebni ravni gre pri materinski rani za nabor omejujočih prepričanj in vzorcev, ki izvirajo iz zgodnje dinamike z materjo in povzročajo težave na številnih področjih odraslega življenja
Spolna vzgoja v slovenskem izobraževalnem sistemu poteka medpredmetno, poudarek je na bioloških, reproduktivnih in javnozdravstvenih vidikih spolnosti. Svetovna zdravstvena organizacija na podlagi raziskav in dejstev, o katerih se strinja znanstvena skupnost, priporoča celovito, sistematično in starosti otrok in mladih prilagojeno spolno vzgojo.
»Kdor na dan enakonočja stoji pred zahodnim vhodom v tempelj Angkor Wat v Kambodži, vidi, kako sonce vzhaja točno nad osrednjim stolpom templja,« opisuje vznemirljivo vsakoletno predstavo pred množico popotnikov, turistov in vernikov umetnostna zgodovinarka Mija Oter Gorenčič
Z dr. Irene Mislej o argentinski zgodovini, polni barakarskih naselij, bogatih veleposestnikov, gospodarskih razcvetov in kriz ter vojaških udarov in gverilskih bojev, pa tudi najrazličnejših usod tja izseljenih Slovencev
V Franciji so v ponedeljek zabeležili zgodovinski dan. Po dolgih letih boja za pravice žensk, so v francosko ustavo zapisali pravico do splava. Pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok je tudi v Sloveniji zapisana v ustavi. Smo ena izmed redkih držav, kjer vlada velik družbeni konsenz glede pravice do splava, saj jo po zadnjih raziskavah podpira več kot 80 odstotkov ljudi. Z namenom, da bi pravica do splava postala zagotovljena na ravni Evropske unije, je nastala velika evropska kampanja za zaščito reproduktivnih pravic žensk. O ciljih kampanje in o pravici do splava kot temeljni človekovi pravici bomo govorili v tokratni oddaji Glasovi svetov. Avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer je pred mikrofonom gostila mag. Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec.
Če muzeji hranijo beninske brone in druge osupljive artefakte, ki so jih Evropejci naropali na brutalnih kolonialnih ekspedicijah po Afriki, mar to pomeni, da so naši templji civilizacije pravzaprav templji barbarstva?
Med pravicami, ki pa niso vsem zagotovljene, je tudi pravica do uporabe maternega jezika, vendar po lanskih podatkih kar 40% svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobraževanja v jeziku, ki mu je najbližji, ga najbolj razume in najbolje govori. V maternem jeziku tudi najbolj globoko čustvujemo in lažje mislimo.
Slovita indijska pisateljica Arundhati Roy v esejih, ki jih je zbrala v knjigi Azadi in ki so pred nedavnim izšli v slovenskem prevodu, izrisuje resnično zagatno sliko družbeno-političnih razmer v svoji domovini
Zakaj so si študentje protestniki s konca šestdesetih za svoj umetnostni izraz izbrali modernizem, ki je bil takrat star že pol stoletja? Kaj je to pomenilo za njihova revolucionarna prizadevanja in kaj za zgodovino umetnosti?
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
Grofje Celjski so imeli na svojem vrhuncu v lasti 12 mest, 30 trgov in kar 125 gradov. Toda: kdo so bili ljudje, ki so orjaško premoženj plemičev iz mesta ob Savinji v resnici upravljali?
Neveljaven email naslov