Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zadnja Sofoklejeva tragedija, ki pokaže, da znameniti grški junak sam ni imel Ojdipovega kompleksa
Hamlet in Faust, don Kihot in don Juan, Aljoša Karamazov in Gregor Samsa … Če je mogoče zahodno civilizacijo misliti skozi prizmo njenih največjih literarnih junakov in zgodb, ki si jih o njih pripovedujemo, tedaj moramo zgornjemu nizu skoraj zagotovo pridodati vsaj še eno ime. Ime moža, ki mu je bilo prerokovano, da bo ubil svojega očeta in se poročil z lastno materjo; moža, ki je – potem ko sta njegova starša hotela orakelj zvijačno pretentati – prerokbo leta pozneje nevede vendarle izpolnil; moža, ki se je, ko je še pozneje naposled izvedel strašno resnico, oslepil. Tu je govora, kajpada, o Ojdipu.
Njegova zgodba nam je danes znana predvsem zahvaljujoč Sofoklejevi tragediji Kralj Ojdip, ki pač sodi v najbolj železni del železnega kanona svetovne književnosti. Pri tem pa vsi skupaj nekako pozabljamo, da je Sofoklej napisal – čas pa, za čuda, ohranil – še eno igro o nesrečnem Ojdipu: Ojdipa v Kolonu. Ta tragedija govori o okoliščinah, v katerih Ojdip, takrat že dolgo slepec in pregnanec, naposled umre.
Ojdipa v Kolonu, kot rečeno, praviloma postavljamo v oklepaj, povečini ga beremo kot nekakšno malo pomembno opombo pod črto, a med bralkami in bralci vendarle ne manjka takih, ki menijo, da smo se s potiskanjem Ojdipa v Kolonu v slepo pego naše pozornosti pravzaprav prikrajšali. Ker te drame ne poznamo zares, pravijo, Ojdipove zgodbe pravzaprav sploh ne moremo adekvatno interpretirati, njene sporočilnosti ne moremo v polnosti doseči. Med takimi bralci sta tudi gosta tokratnih Glasov svetov, filozofa dr. Alenka Zupančič in dr. Mladen Dolar. O pomembnosti mesta, ki ga v dolgi in zapleteni zgodbi o Ojdipu zavzema Sofoklejeva drama o junakovem koncu, sta oba napisala poglobljeni razpravi za zbornik o Ojdipu v Kolonu, ki je letos spomladi izšel pri Društvu za teoretsko psihoanalizo, zdaj pa dr. Zupančič in dr. Dolar še poslušalkam in poslušalcem Glasov svetov pojasnjujeta, zakaj zgodbe o grškem junaku kratko malo ni brez Ojdipu v Kolonu.
1075 epizod
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
Zadnja Sofoklejeva tragedija, ki pokaže, da znameniti grški junak sam ni imel Ojdipovega kompleksa
Hamlet in Faust, don Kihot in don Juan, Aljoša Karamazov in Gregor Samsa … Če je mogoče zahodno civilizacijo misliti skozi prizmo njenih največjih literarnih junakov in zgodb, ki si jih o njih pripovedujemo, tedaj moramo zgornjemu nizu skoraj zagotovo pridodati vsaj še eno ime. Ime moža, ki mu je bilo prerokovano, da bo ubil svojega očeta in se poročil z lastno materjo; moža, ki je – potem ko sta njegova starša hotela orakelj zvijačno pretentati – prerokbo leta pozneje nevede vendarle izpolnil; moža, ki se je, ko je še pozneje naposled izvedel strašno resnico, oslepil. Tu je govora, kajpada, o Ojdipu.
Njegova zgodba nam je danes znana predvsem zahvaljujoč Sofoklejevi tragediji Kralj Ojdip, ki pač sodi v najbolj železni del železnega kanona svetovne književnosti. Pri tem pa vsi skupaj nekako pozabljamo, da je Sofoklej napisal – čas pa, za čuda, ohranil – še eno igro o nesrečnem Ojdipu: Ojdipa v Kolonu. Ta tragedija govori o okoliščinah, v katerih Ojdip, takrat že dolgo slepec in pregnanec, naposled umre.
Ojdipa v Kolonu, kot rečeno, praviloma postavljamo v oklepaj, povečini ga beremo kot nekakšno malo pomembno opombo pod črto, a med bralkami in bralci vendarle ne manjka takih, ki menijo, da smo se s potiskanjem Ojdipa v Kolonu v slepo pego naše pozornosti pravzaprav prikrajšali. Ker te drame ne poznamo zares, pravijo, Ojdipove zgodbe pravzaprav sploh ne moremo adekvatno interpretirati, njene sporočilnosti ne moremo v polnosti doseči. Med takimi bralci sta tudi gosta tokratnih Glasov svetov, filozofa dr. Alenka Zupančič in dr. Mladen Dolar. O pomembnosti mesta, ki ga v dolgi in zapleteni zgodbi o Ojdipu zavzema Sofoklejeva drama o junakovem koncu, sta oba napisala poglobljeni razpravi za zbornik o Ojdipu v Kolonu, ki je letos spomladi izšel pri Društvu za teoretsko psihoanalizo, zdaj pa dr. Zupančič in dr. Dolar še poslušalkam in poslušalcem Glasov svetov pojasnjujeta, zakaj zgodbe o grškem junaku kratko malo ni brez Ojdipu v Kolonu.
Zgodovina filozofije nam razkriva različne metode filozofiranja. Prevladuje pa delitev na t.i. kontinentalno in analitično filozofijo, med katerima se zdi, da zija skoraj nepremostljiv prepad. Hkrati pa obe gibanji delita navdušenje modernizma, ki se je želel otresti zgodovinske navlake. O tem ali gre pri kontinentalni filozofiji za sporen koncept, ki zareže v osrčje identitete filozofije in o tem ali lahko filozofija spremeni svet v času krize, bomo govorili v oddaji Glasovi svetov. Svoja razmišljanja je predstavil dr. Rok Benčin iz Filozofskega inštituta. Oddajo je pripravila Martina Černe.
Tla so poleg zraka in vode nepogrešljiv naravni vir, ki omogoča življenje na kopnem. Omogočajo rast rastlin, s tem pa tudi obstoj živali in na koncu verige - človeka. Čistijo padavinske vode, omogočajo kroženje ogljika in izvajajo vrsto ekosistemskih storitev in funkcij, da okolje sploh lahko deluje. V prihodnjih desetletjih bo potrebnih kar 70 odstotkov več hrane, da bomo lahko prehranili čedalje večjo populacijo. Velike države sveta, med njimi najizraziteje Kitajska, strateško kupujejo rodovitno zemljo tudi v Afriki in Avstraliji. 5. december je svetovni dan tal, a ta so za ljudi še vedno samoumevna, neznana in prezrta. Gosta v oddaji sta dr. Borut Vrščaj in dr. Tomaž Kralj.
O življenju in spolnosti moških, ki so okuženi z virusom HIV. Področje je raziskal dr. Aleš Lamut z Inštituta za varovanje zdravja.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
Pomanjkanje hrane zaradi povečevanja števila prebivalstva je resna grožnja planetu in zato se postavlja tudi vprašanje, kaj bo hrana prihodnosti. Znanstveniki iščejo alternative in obujajo tradicijo. Nekateri vidijo velike možnosti v užitnih žuželkah. Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo FAO je objavila seznam več kot 1900 užitnih primerkov, raziskave uporabe insektov v prehrani pa podpira tudi Evropska unija. Dobri dve milijardi Zemljanov redno je kobilice, pajke, sršene in mravlje. Bi koncept entomofagije – uživanje insektov v obliki hrane lahko sprejeli tudi drugi ali pa je odpor predvsem zahodnega sveta prevelik? Sogovorniki Barbare Belehar Drnovšek so nizozemski entomolog prof. dr. Arnold van Huis, biologa prof.dr. Peter Raspor in dr. Tomi Trilar ter kulturni antropolog dr. Rajko Muršič.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
Neveljaven email naslov