»Najpomembnejše, kar smo ugotovili, je, da osamljenost boli, da je nalezljiva in da se pogosto celo konča s smrtjo.«

Epidemija novega koronavirusa je na stran potisnila mnoge druge težave. Nekateri problemi, čeprav nič manj pereči, so postali manjši in skriti. Med njimi je tudi vedno bolj razraščajoča osamljenost. Eden vodilnih evropskih raziskovalcev osamljenosti nemški psihiater prof. Manfred Spitzer opozarja, da je osamljenost smrtonosnejša od kajenja, debelosti in alkoholizma. »O osamljenosti sem prvič predaval na kongresu zdravnikov, ki so se v svojih zdravniških praksah ukvarjali z bolečino. Spregovoril sem jim tudi o povezavi med bolečino in osamljenostjo. Po predavanju mi je neki mladi kolega rekel: »Gospod Spitzer, vaš prispevek je bil zame zelo pomemben, saj mi je šele zdaj jasno, česar dolgo nisem razumel.« Povedal mi je, da mu je pred leti umrl oče. Čeprav ni bil bolan, so v njegovi omarici našli zelo veliko protibolečinskih tablet. Mladi kolega se je od takrat spraševal, kaj je bilo narobe z očetom, da se je zatekel k tabletam. Šele po mojem govoru o povezavi med bolečino in osamljenostjo se mu je končno posvetilo – njegov oče je bil zadnja leta življenja zelo osamljen. Živel je sam, svojo osamljenost pa je blažil s protibolečinskimi tabletami. Tega se spomnim, kot da se je zgodilo včeraj – ko je mladi kolega spoznal, zakaj je imel njegov pokojni oče v omarici toliko sredstev proti bolečinam, čeprav sploh ni bil bolan.«

Problematiko osamljenosti smo postavili v središče oddaje Glasovi svetov. Ob prof. dr. Manfredu Spitzerju (Univerzitetna klinika Ulm) sodelujejo še: antropologinja dr. Jerca Legan Cvikl, socialna delavka prof. dr. Jana Mali (Fakulteta za socialno delo Ljubljana), pravnica Rožca Šonc (ZDUS) in antropolog prof. dr. Jože Ramovš (Inštitut Antona Trstenjaka).