Največkrat slišimo za narcisistično, antisocialno, obsesivno-kompulzivno in za mejnostno osebnostno motnjo

Klinični psiholog dr. Robert Masten pravi, da je osnovno za življenje to, da smo sprejeti in varni. Primanjkljaj na teh dveh ključnih področjih lahko v človeku sproži mehanizme, ki v skrajnem primeru privedejo do ene od osebnostnih motenj. Največkrat slišimo za narcisistično, antisocialno, obsesivno-kompulzivno in za mejnostno oziroma borderline osebnostno motnjo. Te se kažejo s težavami na področju mišljenja in čustvovanja, s težavami v odnosih in na področju nadzora nad impulzi. Pa vendar dr. Masten pomirja:

»Težave so dobre. Težave so namreč edina pot, ki omogoča izboljšanje in napredek in s tem pobeg iz sveta, ki ga osebnostne motnje kreirajo.«

Zdravljenje osebnostnih motenj je dolgotrajno in zahtevno, a je lahko učinkovito, poudarja psihologinja in psihoterapevtka dr. Andreja Pšeničny. Za uspeh terapije je zelo pomemben ustrezen odnos med terapevtom in klientom, ki je v psihoterapevtski obravnavi. Strokovnjaki ta odnos opisujejo s terminom korektivni odnos.

V oddaji Glasovi svetov bomo pojasnili nekaj osnov osebnostnih motnjah in opozorili na nova spoznanja, o katerih poročajo raziskovalci. Sodelujeta: profesor klinične psihologije, psiholog in psihoterapevt dr. Robert Masten s Filozofske fakultete v Ljubljani ter psihologinja in psihoterapevtka dr. Andreja Pšeničny z Inštituta za razvoj človeških virov.