Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V pogovoru s filozofinjo Jelo Krečič preverjamo, zakaj umetnost - pa naj gre za likovni modernizem ali holivudski pop - vselej potrebuje vsaj kanec umetelnosti, artificelnosti in prevare, če hoče doseči svoj polni učinek
Na prvi pogled se zdi, da med radikalno modernistično likovno umetnostjo z začetka 20. stoletja in novodobnimi holivudskimi uspešnicami ni prav nikakršnih stičnih točk. Kako bi vendar lahko bile, ko pa nas na eni strani Marcel Duchamp s svojim znamenitim pisoarjem, spretno preimenovanim v Fontano, prepričuje, da vsa avra genialnosti nekega umetniškega dela izvira zgolj iz konteksta, da torej na umetnini ni nič posebnega onkraj tega, da pač visi na steni kakega muzeja ali galerije, medtem ko nas filmi o Supermanu, Batmanu ali Črnem panterju na drugi strani hočejo scela potopiti v izmišljijo, se pravi v sebi zaokrožen, sklenjen fikcijski svet, v katerega lahko pobegnemo, kadar je pritisk naših vsakdanjih življenj nevzdržen. Splošna sprejeta modrost, skratka, meni, da nas hoče prva umetnostna praksa strezniti, nam strgati tančico idealizma izpred oči in nas odpreti za resnico, medtem ko nas druga skuša zazibati v čim lagodnejši spanec, nas zvabiti v laž.
Vse lepo in prav, a dr. Jela Krečič, filozofinja in predavateljica na treh ljubljanskih visokošolskih ustanovah, na Fakulteti za družbene vede, na Filozofski fakulteti in na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, v razpravi Zmote neprevaranih : od modernizma do Hollywooda, ki je pred nedavnim izšla v založbi Društva za teoretsko psihoanalizo, razvija povsem drugačno interpretacijo. Njene analize namreč razkrivajo, da so utečena mnenja tako glede likovnega modernizma kakor glede holivudskega popa pomanjkljiva, kratkovidna in zavajajoča. Še več: ob branju Zmot neprevaranih se pokaže, da se tako konceptualna umetnost kakega Duchampa kakor franšize o superjunakih pravzaprav ubadajo z istim vprašanjem, kako namreč izreči nekaj resničnega o družbi, o politiki pa tudi o tem, kar bi nemara lahko poimenovali condition humaine, le da jim to včasih uspe, spet drugič pa ne. Zato je slej ko prej pravo vprašanje, ki si ga velja ob umetnosti postaviti, tole: kateri tehnični prijemi in postopki, katere oblikovalske strategije umetnosti omogočajo, da ostaja na ravni svoje naloge, in kateri ne. Odgovor na to vprašanje v pogovoru z Jelo Krečič iščemo v tokratnih Glasovih svetov.
1080 epizod
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V pogovoru s filozofinjo Jelo Krečič preverjamo, zakaj umetnost - pa naj gre za likovni modernizem ali holivudski pop - vselej potrebuje vsaj kanec umetelnosti, artificelnosti in prevare, če hoče doseči svoj polni učinek
Na prvi pogled se zdi, da med radikalno modernistično likovno umetnostjo z začetka 20. stoletja in novodobnimi holivudskimi uspešnicami ni prav nikakršnih stičnih točk. Kako bi vendar lahko bile, ko pa nas na eni strani Marcel Duchamp s svojim znamenitim pisoarjem, spretno preimenovanim v Fontano, prepričuje, da vsa avra genialnosti nekega umetniškega dela izvira zgolj iz konteksta, da torej na umetnini ni nič posebnega onkraj tega, da pač visi na steni kakega muzeja ali galerije, medtem ko nas filmi o Supermanu, Batmanu ali Črnem panterju na drugi strani hočejo scela potopiti v izmišljijo, se pravi v sebi zaokrožen, sklenjen fikcijski svet, v katerega lahko pobegnemo, kadar je pritisk naših vsakdanjih življenj nevzdržen. Splošna sprejeta modrost, skratka, meni, da nas hoče prva umetnostna praksa strezniti, nam strgati tančico idealizma izpred oči in nas odpreti za resnico, medtem ko nas druga skuša zazibati v čim lagodnejši spanec, nas zvabiti v laž.
Vse lepo in prav, a dr. Jela Krečič, filozofinja in predavateljica na treh ljubljanskih visokošolskih ustanovah, na Fakulteti za družbene vede, na Filozofski fakulteti in na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, v razpravi Zmote neprevaranih : od modernizma do Hollywooda, ki je pred nedavnim izšla v založbi Društva za teoretsko psihoanalizo, razvija povsem drugačno interpretacijo. Njene analize namreč razkrivajo, da so utečena mnenja tako glede likovnega modernizma kakor glede holivudskega popa pomanjkljiva, kratkovidna in zavajajoča. Še več: ob branju Zmot neprevaranih se pokaže, da se tako konceptualna umetnost kakega Duchampa kakor franšize o superjunakih pravzaprav ubadajo z istim vprašanjem, kako namreč izreči nekaj resničnega o družbi, o politiki pa tudi o tem, kar bi nemara lahko poimenovali condition humaine, le da jim to včasih uspe, spet drugič pa ne. Zato je slej ko prej pravo vprašanje, ki si ga velja ob umetnosti postaviti, tole: kateri tehnični prijemi in postopki, katere oblikovalske strategije umetnosti omogočajo, da ostaja na ravni svoje naloge, in kateri ne. Odgovor na to vprašanje v pogovoru z Jelo Krečič iščemo v tokratnih Glasovih svetov.
V središču oddaje je psihično stanje Slovencev. Stiske, ki v kriznih časih pestijo posameznike, kot so dolga brezposelnost ali negotova zaposlitev, povečujejo verjetnost za pojav psihičnih motenj, povečuje pa se tudi število samomorov, narašča potreba po zdravilih, v duševnih stiskah pa niso le odrasli, ampak tudi otroci in mladostniki. O tem, kako so institucije in stroka pripravljeni na takšne razmere in kako učinkovito rešujejo stiske ljudi, pa z gosti iz ljubljanskega in tržaškega studia.
Munchov muzej v Oslu hrani bogato zapuščino slikarja in grafika, ki je ob dramatiku Henriku Ibsenu zagotovo eden najznamenitejših norveških umetnikov. Edvard Munch je bil slabega zdravja, imel je finančne težave in v umetniških krogih je sprva doživljal močno nasprotovanje, vendar je v zgodovini umetnosti pustil pomemben pečat. Njegova ekspresionistična dela oznanjajo začetek moderne umetnosti. V Munchovem muzeju je trenutno na ogled razstava del na papirju. Predstavlja ključno delo, kot je na primer Krik, pa tudi manj znane risbe iz mladosti in karikaturne grafike, ki so prav tako zanimive in mikavne. Prvič so razstavili tudi 170 Munchovih skicirk, ki so jih tudi digitalizirali.
V Sloveniji smo do danes našli štiri meteorite. Kot zadnji se je tej zbirki, ki strokovnjakom ponuja neprecenljiv vpogled v nastanek našega osončja, pridružil meteorit Jezersko, ki ga je pohodnik pred 21 leti našel v bližini Češke koče, šele lani pa je prišel v roke geologom. Kaj vse nam o zgodovini našega osončja povejo meteoriti in kakšno nevarnost za zemljo predstavljajo vesoljski kamni, smo se pogovarjali z geologom Bojanom Ambrožičem. Foto: Bojan Ambrožič
V času ekonomske in politične krize se zdita humanistika in družboslovje nekaj popolnoma nekoristnega, neproduktivnega, nepotrebnega in zato najlažje pogrešljiva. Tudi v Sloveniji v zadnjem času zaznavamo podcenjevalni odnos do humanistike in družboslovja. O tem kakšne bodo morebitne posledice takšnega razmišljanja, zakaj sta družboslovje in humanistika nujno potrebna pri iskanju alternative in izhoda iz krize, pri iskanju novih paradigem, zakaj sta nujna za ohranjanje demokratičnosti neke družbe in kakšna bo cena zapostavljanja družbenih ved – o vsem tem bomo spregovorili v oddaji Glasovi svetov. Svoje razmišljanje bodo predstavili dr. Dean Komel iz Filozofske fakultete v Ljubljani in dr. Lenart Škof ter dr. Tomaž Grušovnik iz Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Oddajo pripravlja Martina Černe.
Praznovanje božiča in novega leta ima na Slovenskem večstoletno tradicijo. Danes se praznovanje na podeželju nekoliko razlikuje od praznovanj v mestih, zato v oddaji praznični utrip v Trstu, Ljubljani in Celovcu predstavljajo različni sogovorniki, Štefan Merkač, Pavel Zablatnik, Edi Kraus, Petra Stušek in dr. Urša Šivic.
Zgodovina filozofije nam razkriva različne metode filozofiranja. Prevladuje pa delitev na t.i. kontinentalno in analitično filozofijo, med katerima se zdi, da zija skoraj nepremostljiv prepad. Hkrati pa obe gibanji delita navdušenje modernizma, ki se je želel otresti zgodovinske navlake. O tem ali gre pri kontinentalni filozofiji za sporen koncept, ki zareže v osrčje identitete filozofije in o tem ali lahko filozofija spremeni svet v času krize, bomo govorili v oddaji Glasovi svetov. Svoja razmišljanja je predstavil dr. Rok Benčin iz Filozofskega inštituta. Oddajo je pripravila Martina Černe.
Tla so poleg zraka in vode nepogrešljiv naravni vir, ki omogoča življenje na kopnem. Omogočajo rast rastlin, s tem pa tudi obstoj živali in na koncu verige - človeka. Čistijo padavinske vode, omogočajo kroženje ogljika in izvajajo vrsto ekosistemskih storitev in funkcij, da okolje sploh lahko deluje. V prihodnjih desetletjih bo potrebnih kar 70 odstotkov več hrane, da bomo lahko prehranili čedalje večjo populacijo. Velike države sveta, med njimi najizraziteje Kitajska, strateško kupujejo rodovitno zemljo tudi v Afriki in Avstraliji. 5. december je svetovni dan tal, a ta so za ljudi še vedno samoumevna, neznana in prezrta. Gosta v oddaji sta dr. Borut Vrščaj in dr. Tomaž Kralj.
O življenju in spolnosti moških, ki so okuženi z virusom HIV. Področje je raziskal dr. Aleš Lamut z Inštituta za varovanje zdravja.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
Pomanjkanje hrane zaradi povečevanja števila prebivalstva je resna grožnja planetu in zato se postavlja tudi vprašanje, kaj bo hrana prihodnosti. Znanstveniki iščejo alternative in obujajo tradicijo. Nekateri vidijo velike možnosti v užitnih žuželkah. Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo FAO je objavila seznam več kot 1900 užitnih primerkov, raziskave uporabe insektov v prehrani pa podpira tudi Evropska unija. Dobri dve milijardi Zemljanov redno je kobilice, pajke, sršene in mravlje. Bi koncept entomofagije – uživanje insektov v obliki hrane lahko sprejeli tudi drugi ali pa je odpor predvsem zahodnega sveta prevelik? Sogovorniki Barbare Belehar Drnovšek so nizozemski entomolog prof. dr. Arnold van Huis, biologa prof.dr. Peter Raspor in dr. Tomi Trilar ter kulturni antropolog dr. Rajko Muršič.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
Neveljaven email naslov