Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob 60. obletnici ustanovne konference Gibanja neuvrščenih s hrvaškim zgodovinarjem dr. Tvrtkom Jakovino o tem, kako in zakaj se je majhna evropska država sredi hladne vojne usmerila k tretjemu svetu
Pred šestdesetimi leti, na začetku septembra 1961, se je v Beogradu zbralo 25 predstavnikov držav, ki so se hotele upreti logiki hladnovojne razdelitve, ki niso želele biti podrejene ne Vzhodnemu ne Zahodnemu bloku in ki so bile odločene, da bodo zastopale to, za kar so menile, da je glas večine prebivalcev našega planeta: mirno reševanje sporov, nevmešavanje ostalih sil v notranjo politiko držav in možnost za neodvisnost ter čimbolj enakomeren gospodarski razvoj. Po letih medsebojnih povezovanj je množica svetovnih voditeljev, na čelu katerih so bili indijski premier Džavaharlal Nehru, egiptovski predsednik Gamal Abdel Naser, Ahmed Sukarno iz Indonezije, Kwame Nkrumah iz Gane in seveda jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito, tako ustanovila Gibanje neuvrščenih: gibanje, ki bo – čeprav polno pretresov ter včasih bolj, včasih manj uspešnih potez na globalnem političnem odru – odigralo pomembno vlogo v hladni vojni in morda še pomembnejšo v zgodovini našega prostora, kjer nikakor ni predstavljajo samo ideološkega okvira jugoslovanske zunanje politike, ampak je pomagalo krojiti tudi veliko bolj pragmatične ekonomske in politične poteze. Toda kako je, predvsem z vidika jugoslovanske zunanje politike, to gibanje sploh nastalo? Kaj vse se je moralo zgoditi, da je majhna socialistična evropska država – ki je bila sprva v svoji zunanji politiki zvesta Sovjetski zvezi – sredi hladne vojne začela snovati svojo, zunajblokovsko politiko in se obračati k državam tretjega sveta, ki so povrh vsega v tistem času pravzaprav šele postajale samostojne? In kakšen pomen ima v tej zgodbi prva konferenca, od katere je pravkar minilo 60 let? O vsem tem smo se za tokratne Glasove svetov pogovarjali z zgodovinarjem dr. Tvrtkom Jakovino z zagrebške Filozofske fakultete.
foto: Wikipedija
1080 epizod
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
Ob 60. obletnici ustanovne konference Gibanja neuvrščenih s hrvaškim zgodovinarjem dr. Tvrtkom Jakovino o tem, kako in zakaj se je majhna evropska država sredi hladne vojne usmerila k tretjemu svetu
Pred šestdesetimi leti, na začetku septembra 1961, se je v Beogradu zbralo 25 predstavnikov držav, ki so se hotele upreti logiki hladnovojne razdelitve, ki niso želele biti podrejene ne Vzhodnemu ne Zahodnemu bloku in ki so bile odločene, da bodo zastopale to, za kar so menile, da je glas večine prebivalcev našega planeta: mirno reševanje sporov, nevmešavanje ostalih sil v notranjo politiko držav in možnost za neodvisnost ter čimbolj enakomeren gospodarski razvoj. Po letih medsebojnih povezovanj je množica svetovnih voditeljev, na čelu katerih so bili indijski premier Džavaharlal Nehru, egiptovski predsednik Gamal Abdel Naser, Ahmed Sukarno iz Indonezije, Kwame Nkrumah iz Gane in seveda jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito, tako ustanovila Gibanje neuvrščenih: gibanje, ki bo – čeprav polno pretresov ter včasih bolj, včasih manj uspešnih potez na globalnem političnem odru – odigralo pomembno vlogo v hladni vojni in morda še pomembnejšo v zgodovini našega prostora, kjer nikakor ni predstavljajo samo ideološkega okvira jugoslovanske zunanje politike, ampak je pomagalo krojiti tudi veliko bolj pragmatične ekonomske in politične poteze. Toda kako je, predvsem z vidika jugoslovanske zunanje politike, to gibanje sploh nastalo? Kaj vse se je moralo zgoditi, da je majhna socialistična evropska država – ki je bila sprva v svoji zunanji politiki zvesta Sovjetski zvezi – sredi hladne vojne začela snovati svojo, zunajblokovsko politiko in se obračati k državam tretjega sveta, ki so povrh vsega v tistem času pravzaprav šele postajale samostojne? In kakšen pomen ima v tej zgodbi prva konferenca, od katere je pravkar minilo 60 let? O vsem tem smo se za tokratne Glasove svetov pogovarjali z zgodovinarjem dr. Tvrtkom Jakovino z zagrebške Filozofske fakultete.
foto: Wikipedija
O uporabi ionizirajočega sevanja v medicini
Z italijanskim zgodovinarjem dr. Federicom Tenco Montinijem o reševanju tržaškega vprašanja, kot ga je popisal v knjigi Trsta ne damo!: Jugoslavija in tržaško vprašanje 1945-1954
Prazgodovinska keramika ponuja enega najbolj bogatih vpogledov v življenje ljudi v oddaljenih tisočletjih. V njej so vpisane sledi obdobij razcveta in spet težjih časov. Razkriva spremembe v načinu življenja in v prehranskih navadah. Denimo: način priprave hrane, ki mu še danes pravimo 'pod peko', se je pojavil v pozni bakreni dobi. To vemo, ker se med arheološkimi najdbami kar nenadoma pojavijo ustrezne posode.
Kdo ali kaj nas prepriča, da ravnamo v nasprotju s svojimi lastnimi moralnimi normami in vestjo?
Asimetrija: metropola in departma, prepovedi splavov in kontracepcije, prisilni splavi in sterilizacije V oddaji Glasovi svetov bomo v pogovoru izhajali iz vsebine knjige Maternica, kapitalizem, rasizacija, feminizem, v kateri avtorica Francoise Verges v študiji primera nezakonitih, zlorabljajočih, kriminalnih praks na telesih žensk v francoskem departmaju Reunion v 70. letih prejšnjega stoletja, pokaže na prikrito ohranjanje rasistično - kolonialnih odnosov, ki se utemeljujejo na podlagi razrednega in rasnega razlikovanja. Z njimi naj bi reševali demografske zagate, prenaseljenost, zato francoske oblasti uporabljajo zavajajoče besednjake o dohitevanju ravni življenja v Evropi, v resnici pa ti predeli ostanejo v podrazvitem stanju. Ali za obstoj zločinskih praks ostajajo slepa tudi metropolitanska feministična gibanja? Magda Tušar se v oddaji Glasovi pogovarja z Blažem Gselmanom, ki ne napisal spremno besedo h knjigi in prevajalko Saro Fabjan.
Letošnje olimpijske igre v Parizu so poleg pogovorov o športnih dosežkih najboljših na svetu razkrile tudi težave, ki jih imamo z razumevanjem spola. Pestrost teles je zelo velika, v športu so od nekdaj specifične telesne predispozicije prednost. Potem ko so v preteklosti že prespraševali spol nekaterih atletinj, ki so jim ob rojstvu pripisali ženski spol, ki so odraščale kot dekleta in so vse življenje tekmovale v ženski kategoriji, se je poleti to zgodilo v boksu. Kdaj so telesne predispozicije konkurenčna prednost, ker prestopijo mejo spola, kaj sploh določa biološki spol, kako je znanost ta znanja nadgrajevala in kako se kot družba spopadamo s temi spremembami vedenja? To na Inštuitutu za biomedicinsko etiko in zgodovino medicine v Zürichu raziskuje dr. Martin Gramc, z njim se je pogovarjala Urška Henigman.
V tokratni oddaji Glasovi svetov bomo spregovorili o negativnih čustvih, ki prevzemajo otroke ob začetku šolskega leta , o družbenem konstruktu, da vsi otroci z veseljem hodijo v šolo ter o načinih, kako otroke pripraviti na soočanje s pritiski, ki jih doživljajo v šoli. In še: kako vplivajo socialno ekonomske razlike na otroke v šoli in kako uskladiti pričakovanja glede uspeha ter nabiranja socialnih veščin. Gostja oddaje je Ivana Gradišnik iz Familylaba.
O zelo spreminjajočem se položaju Katoliške cerkve v Jugoslaviji - od prvih povojnih let, ko so v šolah še poučevali verouk, pa do represije in prepovedi cele vrste dejavnosti ter kasnejše presenetljive zunanjepolitične otoplitve med Vatikanom in Beogradom, ki je spodbudila tudi iskanje kompromisa znotraj države
Biomedicinski model obravnava duševne težave predvsem kot biološka oziroma fiziološka stanja – enako torej kot telesne bolezni. Biopsihosocialni prostop je veliko bolj celosten.
Od kod prihajajo občutki krivde, odtujenosti, jalovosti in nesmisla, ki tako temeljito prežemajo romane in kratke zgodbe Franza Kafke, da je njegov priimek navsezadnje postal nekakšen sinonim za moderno dojemanje sveta?
Medijska krajina se je v preteklih letih izjemno spremenila. Tradicionalni množični mediji – tisk, radio in televizija že dolgo nimajo več monopola nad informacijami. Če je bil svetovni splet na začetku čudežni prostor, v katerega smo prelili vse znanje tega sveta in nam je na voljo kjerkoli in kadarkoli, je danes situacija povsem drugačna. To znanje je sicer še vedno tam in se posodablja ter dopolnjuje, je pa pogosto za zidovi, prek katerih se v ekonomiji pozornosti povzpne redkokdo. Kaj so resnične informacije, kateri so kredibilni viri, kakšno vsebino je napisal človek in kakšno umetna inteligenca, kdaj algoritem polarizira in radikalizira, komu in čemu zaupati? Kako medijske pismenosti naučiti mlade, tako imenovane digitalne domorodce, ki so se rodili v digitaliziran vsakdan? O tem s tokratnim sogovornikom. To je Domen Savič, direktor zavoda Državljan D, ki deluje na področjih zagovorništva in človekovih pravic v informacijski družbi ter kritične medijske drže. Z njim se je pogovarjala Urška Henigman.
Številne so podlage, ki omogočajo hierarhiziranje najrazličnejših skupin ljudi, nacij, kultur in povsem konkretnih posameznikov.
Sibirski kmet zloveščega videza, ki je postal nekakšen duhovni učitelj zadnjemu ruskemu vladarskemu paru, naj bi imel poguben vpliv na politiko carja Nikolaja II., s čimer naj bi bistveno pripomogel k padcu dinastije Romanovih. Pa je to res?
Ob delu Veliki Iran italijanskega novinarja Giuseppeja Acconcie govorimo o burni zgodovini heterogene iranske civilne družbe, ki se je začela razvijati na koncu 19. stoletja in ostaja še kako živa tudi po stoletju centralizirane vladavine šahov in kasneje ajatol
Ali je v Sloveniji še mogoč pogovor o uspehih medicinske stroke, ne da bi se dotaknili velikih težav, s katerimi se spopada naš javni zdravstveni sistem?
V nasprotju z uveljavljenimi predstavami se industrijska revolucija ni začela z uporabo fosilnih goriv. Nasprotno, prve angleške in škotske tovarne so dolgo izkoriščale obnovljivo moč vode in zgodnji industrialci niso bili niti malo naklonjeni visokim stroškom premoga, ki je poganjal prve parne stroje. Kateri dejavniki so torej na koncu prevladali in sprožili vsesplošni prehod na premog? In kaj nam ta spoznanja lahko ponudijo danes, ko se, večinoma neuspešno, trudimo opustiti fosilne vire energije?
Mladi se informirajo na družbenih medijih, kjer jih nagovarjajo vplivnice in vplivneži. Kdo so in kaj objavljajo?
Če na naš planet pogledamo z očmi biogeografije, discipline, ki preučuje razširjenost vrst in ekosistemov v geografskem prostoru ter geološkem času, ugotovimo, da celine niso razporejene tako, kot smo se učili pri zemljepisu
V tokratni oddaji Glasovi svetov predstavljamo raziskovalni projekt HEI-Transform, ki je nastal v sodelovanju treh največjih slovenskih univerz, ZRC SAZU, Urbanističnega inštituta in Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Projekt je namenjen trajnostnemu oživljanju opuščene nepremične kulturne dediščine in bo, tako upajo raziskovalci, pripomogel k bolj premišljeni revitalizaciji kulturne dediščine. V oddaji je sodeloval Dr. Miloš Kosec s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, pripravlil pa jo je Miha Žorž.
Trije vrhunski strokovnjaki o izzivih robotske kirurgije
Neveljaven email naslov