Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

"Družine niso nekaj danega in naravnega, temveč jih ves čas ustvarjamo in živimo"

15.12.2021


O pojmu družine, mitih in stereotipih, liberalizaciji družine in hkratnemu vračanju nazadnjaških pogledov

Beseda družina je v človeškem besednjaku najbrž najbolj pogosto uporabljena beseda, a vendar imamo o vprašanju družin različni ljudje različna mnenja. Tako v uvodu v knjigo z naslovom Družinski pojmovnik, zapiše red. prof. na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, sociologinja in avtorica številnih znanstvenih del, dr. Darja Zaviršek, gostja tokratne oddaje Glasovi svetov. Družin je toliko kolikor je človeških skupnosti, poudarja prof. dr. Darja Zaviršek, poznamo razširjene družine, enostarševske družine, mavrične in hibridne družine, pa združene družine, nekatere družine so dolgotrajne in druge začasne, v nekaterih družinah so starši in otroci biološko povezani, spet v drugih si ne delijo krvnih vezi itd. V zadnjih dvesto letih je, zaradi boljše ekonomske situacije, zaradi izboljšanja pravic žensk in odnosa do otrok, ki so postali subjekti pravic, prišlo do velike liberalizacije na področju družinskega življenja. Kljub temu pa se okoli družin še vedno ustvarjajo številni miti; na primer mit o tem, da je edina dobra in prava družina heteroseksualna - oče, mati in otrok. Na regulacijo družin pa vplivajo tudi različne ideologije in politike. Nadzor nad demografskimi trendi, t.i. populacijska demografska politika, trenutno so na udaru predvsem postsocialistične države, se med drugim kaže tudi v pojavljanju tendenc po omejevanju pravic žensk in otrok. Če je na eni strani prišlo do večje demokratizacije družine, se po drugi strani vračajo, tudi v slovenskem prostoru, miti o naravnem materinstvu in prirojenem materinskem nagonu, pa konzervativni nasveti o avtoritarni vzgoji ter načinih podrejanja otrok. Prof. dr. Darja Zaviršek je zelo kritična do tovrstnih škodljivih poskusov retradicionalizacije družbe, ki izrinja ženske iz trga dela ter krepi neenakost in opozarja na posledice kot tudi na dejstvo, da družina že zdaj v mnogih primerih ni varno, ljubeče zavetje, temveč prostor nasilja in okrutnosti. V oddaji pa gostja spregovori tudi o tem, kakšna je trenutno situacija v Sloveniji, kako demokratične so slovenske družine, kako daleč smo kot družba, da bi dosegli višje etične standarde ter kaj so zares odločilne komponente, ki delajo dobro družino.

 

 


Glasovi svetov

1080 epizod


V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.

"Družine niso nekaj danega in naravnega, temveč jih ves čas ustvarjamo in živimo"

15.12.2021


O pojmu družine, mitih in stereotipih, liberalizaciji družine in hkratnemu vračanju nazadnjaških pogledov

Beseda družina je v človeškem besednjaku najbrž najbolj pogosto uporabljena beseda, a vendar imamo o vprašanju družin različni ljudje različna mnenja. Tako v uvodu v knjigo z naslovom Družinski pojmovnik, zapiše red. prof. na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, sociologinja in avtorica številnih znanstvenih del, dr. Darja Zaviršek, gostja tokratne oddaje Glasovi svetov. Družin je toliko kolikor je človeških skupnosti, poudarja prof. dr. Darja Zaviršek, poznamo razširjene družine, enostarševske družine, mavrične in hibridne družine, pa združene družine, nekatere družine so dolgotrajne in druge začasne, v nekaterih družinah so starši in otroci biološko povezani, spet v drugih si ne delijo krvnih vezi itd. V zadnjih dvesto letih je, zaradi boljše ekonomske situacije, zaradi izboljšanja pravic žensk in odnosa do otrok, ki so postali subjekti pravic, prišlo do velike liberalizacije na področju družinskega življenja. Kljub temu pa se okoli družin še vedno ustvarjajo številni miti; na primer mit o tem, da je edina dobra in prava družina heteroseksualna - oče, mati in otrok. Na regulacijo družin pa vplivajo tudi različne ideologije in politike. Nadzor nad demografskimi trendi, t.i. populacijska demografska politika, trenutno so na udaru predvsem postsocialistične države, se med drugim kaže tudi v pojavljanju tendenc po omejevanju pravic žensk in otrok. Če je na eni strani prišlo do večje demokratizacije družine, se po drugi strani vračajo, tudi v slovenskem prostoru, miti o naravnem materinstvu in prirojenem materinskem nagonu, pa konzervativni nasveti o avtoritarni vzgoji ter načinih podrejanja otrok. Prof. dr. Darja Zaviršek je zelo kritična do tovrstnih škodljivih poskusov retradicionalizacije družbe, ki izrinja ženske iz trga dela ter krepi neenakost in opozarja na posledice kot tudi na dejstvo, da družina že zdaj v mnogih primerih ni varno, ljubeče zavetje, temveč prostor nasilja in okrutnosti. V oddaji pa gostja spregovori tudi o tem, kakšna je trenutno situacija v Sloveniji, kako demokratične so slovenske družine, kako daleč smo kot družba, da bi dosegli višje etične standarde ter kaj so zares odločilne komponente, ki delajo dobro družino.

 

 


29.05.2024

Tisočletni zven violine

Ko je pred časom odjeknila vest, da so ob obnovi kalov v Čadrgu odkrili 6500 let stare jelke, je marsikdo zastrigel z ušesi. Eden od njih je bil tudi mojster goslar Daniel Musek iz Škofje Loke. V "čudežu iz Čadrga" je prepoznal edinstveno priložnost, da preizkusi les in ga uporabi za izdelavo vrhunskih solističnih godal. Prva violina naj bi bila nared prihodnje leto. Z Danielom Muskom se je za Glasove svetov pogovarjal Miha Žorž


22.05.2024

»Sovjetska birokracija je delavsko ideologijo uporabljala cinično in jo s tem zagabila samemu delavstvu«

Kakšni sta bili država in družba, ki ju je Stalin ustvaril v treh desetletjih, ko je gospodaril v Kremlju?


15.05.2024

Grčija med sanjami o antični veličini in pretresi moderne dobe

Ob knjigi Kratka zgodovina Grčije britanskega zgodovinarja Richarda Clogga govorimo o burnih 200 letih obstoja moderne Grške države, zaznamovane z idejo o lastni veličastni preteklosti in vse prevečkrat soočene s kruto realnostjo vojn, notranjih napetosti, preseljevanj, gopodarskih kriz in podrejenosti večjim geopolitičnim silam


06.05.2024

Od umetne inteligence do umetne intimnosti

Digitalizacija je spremenila marsikaj, tudi človeško intimo, odnos do telesa in do seksualnosti. Medtem ko smo v vse tesnejšem odnosu z umetno inteligenco, se krepi umetna intimnost. Zanimiv fenomen je popularizacija platforme Only fans med študentsko populacijo – prodajanje lastnega telesa prek spleta kot oblika študentskega dela. To je raziskala sociologinja in antropologinja Živa Gornik. Z njo se je pogovarjala Urška Henigman.


01.05.2024

Družbene pogodbe med delom in kapitalom

Življenje človeka ali finančna in ekonomska transakcija? Gostji sta dr. Nina Vodopivec, ki se veliko ukvarja z vidiki dela, predvsem v tekstilni industriji in Eva Matjaž, ki zelo dobro pozna stanje na področju kulture in pasti transformacije kulturnega delavca v samostojnega podjetnika.


24.04.2024

Kako je tuji kapital iz prve Jugoslavije naredil polkolonialno državo

Na kakšen način so ekonomijo naše nekdanje države obvladovale monopolne strukture tujega kapitala, ki je namerno zaviral smiseln razvoj medvojne Jugoslavije in državo pretvoril v svojo surovinsko bazo? Ter koliko je k temu pripomogla sprega med jugoslovanskimi vladajočimi razredi in tujim kapitalom, koliko pa je bila to neobhodna usoda nerazvite agrarne države na periferiji kapitalističnega sveta?


17.04.2024

Kako je Marija Terezija Slovence posedla v šolske klopi?

Od izdaje Splošne šolske naredbe, s katero je habsburška vladarica v svojih dednih deželah uvedla obvezno splošno osnovno šolstvo, letos mineva 250 let


10.04.2024

Materinska rana – medgeneracijska travma, ki korenini v patriarhatu in poškoduje tako ženske kot moške

Na osebni ravni gre pri materinski rani za nabor omejujočih prepričanj in vzorcev, ki izvirajo iz zgodnje dinamike z materjo in povzročajo težave na številnih področjih odraslega življenja


02.04.2024

Dokaz za Darwinovo evolucijsko teorijo je ...

Pogovor z evolucijskim biologom Petrom Trontljem


23.03.2024

Zgodovina spolne vzgoje

Spolna vzgoja v slovenskem izobraževalnem sistemu poteka medpredmetno, poudarek je na bioloških, reproduktivnih in javnozdravstvenih vidikih spolnosti. Svetovna zdravstvena organizacija na podlagi raziskav in dejstev, o katerih se strinja znanstvena skupnost, priporoča celovito, sistematično in starosti otrok in mladih prilagojeno spolno vzgojo.


19.03.2024

Danes je enakonočje: stik neba in zemlje, božjega in človeškega

»Kdor na dan enakonočja stoji pred zahodnim vhodom v tempelj Angkor Wat v Kambodži, vidi, kako sonce vzhaja točno nad osrednjim stolpom templja,« opisuje vznemirljivo vsakoletno predstavo pred množico popotnikov, turistov in vernikov umetnostna zgodovinarka Mija Oter Gorenčič


13.03.2024

»Argentina je shizofrena, kaotična dežela«

Z dr. Irene Mislej o argentinski zgodovini, polni barakarskih naselij, bogatih veleposestnikov, gospodarskih razcvetov in kriz ter vojaških udarov in gverilskih bojev, pa tudi najrazličnejših usod tja izseljenih Slovencev


05.03.2024

"Pravica do splava ljudi ne razdvaja, temveč združuje"

V Franciji so v ponedeljek zabeležili zgodovinski dan. Po dolgih letih boja za pravice žensk, so v francosko ustavo zapisali pravico do splava. Pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok je tudi v Sloveniji zapisana v ustavi. Smo ena izmed redkih držav, kjer vlada velik družbeni konsenz glede pravice do splava, saj jo po zadnjih raziskavah podpira več kot 80 odstotkov ljudi. Z namenom, da bi pravica do splava postala zagotovljena na ravni Evropske unije, je nastala velika evropska kampanja za zaščito reproduktivnih pravic žensk. O ciljih kampanje in o pravici do splava kot temeljni človekovi pravici bomo govorili v tokratni oddaji Glasovi svetov. Avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer je pred mikrofonom gostila mag. Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec.


28.02.2024

S krvjo oškropljeni zakladi v muzejskih vitrinah

Če muzeji hranijo beninske brone in druge osupljive artefakte, ki so jih Evropejci naropali na brutalnih kolonialnih ekspedicijah po Afriki, mar to pomeni, da so naši templji civilizacije pravzaprav templji barbarstva?


14.02.2024

Ko nezavedno pokliče materinščino

Med pravicami, ki pa niso vsem zagotovljene, je tudi pravica do uporabe maternega jezika, vendar po lanskih podatkih kar 40% svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobraževanja v jeziku, ki mu je najbližji, ga najbolj razume in najbolje govori. V maternem jeziku tudi najbolj globoko čustvujemo in lažje mislimo.


14.02.2024

Se v Indiji rojeva nov, hindujski tip fašizma?

Slovita indijska pisateljica Arundhati Roy v esejih, ki jih je zbrala v knjigi Azadi in ki so pred nedavnim izšli v slovenskem prevodu, izrisuje resnično zagatno sliko družbeno-političnih razmer v svoji domovini


07.02.2024

Modernizem in maj ’68 ali kako z jezikovno igro spremeniti svet

Zakaj so si študentje protestniki s konca šestdesetih za svoj umetnostni izraz izbrali modernizem, ki je bil takrat star že pol stoletja? Kaj je to pomenilo za njihova revolucionarna prizadevanja in kaj za zgodovino umetnosti?


30.01.2024

Nove oblike dela ljudi izčrpavajo

Človek se vpraša, kakšno vlogo ima v življenju delo


24.01.2024

Bogovi, junaki in pošasti slovanske mitologije

V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.


17.01.2024

»Grofje Celjski so bili milijonarji v svojem času«

Grofje Celjski so imeli na svojem vrhuncu v lasti 12 mest, 30 trgov in kar 125 gradov. Toda: kdo so bili ljudje, ki so orjaško premoženj plemičev iz mesta ob Savinji v resnici upravljali?


Stran 2 od 54
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov