O škodljivosti reproduciranja spolnih stereotipov

Spolni stereotipi so neresnična, nepravična in škodljiva prepričanja o tem, kakšno vlogo imajo v družbi različni spoli. Kot pojasnjuje mag. Ana Pavlič z Inštituta za proučevanje enakosti spolov IPES, spolni stereotipi niso nič naravnega in normalnega ter biološko danega, temveč so kulturno pogojeni. Spolnih stereotipov se namreč naučimo že v zelo zgodnjem otroštvu, v primarnem družinskem okolju in jih pozneje utrjujemo tekom sekundarne socializacije in v izobraževalnem sistemu. Tovrstne predstave o domnevno naravni vlogi spolov so normalizirane in ponotranjene do te mere, da se jih večina niti ne zaveda. Vsi smo najbrž že kdaj slišali, da so deklice mirne, tihe in pridne, fantje pa so pač fantje, so bolj živahni in neubogljivi. V naši družbi je še vedno prisoten mit o marljivih učenkah in inteligentnih učencih. Slišimo lahko tudi, da se za punce marsikaj ne spodobi, medtem, ko se fantom ob neprimernem, celo nasilnem vedenju pogosto pogleda skozi prste. Ob tem pozabljamo, da na takšen način legitimiramo nasilje nad ženskami, ki predstavlja velik družbeni problem. Mnogi se še vedno strinjajo, da so modra oblačila rezervirana za dečke in rožnata za deklice, da morajo biti slednje nežne in pazljive, fantje pa pogumni in drzni. Tudi obisk trgovine z igračami, kjer so ločene police z igračami za deklice in tistimi za dečke, nam hitro razkrije kako trdovratni so spolni stereotipi. Kot zanimivost povejmo, da so recimo lani v Kaliforniji sprejeli zakon o spolno nevtralnih oddelkih v trgovinah z igračami, dobre prakse sistematičnega zavračanja spolnega stereotipiziranja najdemo tudi v skandinavskih državah, ki se pri merjenju enakosti spolov že vrsto let uvrščajo med najbolj napredne države. Spolni stereotipi pa pri nas žal niso prisotni le v trgovinah z igračami, temveč celo v slovenskem osnovnošolskem izobraževanju. Najdemo jih lahko v odkritem in prikritem kurikulumu, prisotni so tako v šolskih gradivih kot tudi pri metodah poučevanja. Zrcalijo se v različnem odnosu, ki ga imajo učiteljice ter učitelji do deklic in dečkov. Posledično pa se manifestirajo v študijskih in poklicnih izbirah deklet in fantov. Spolni stereotipi so tudi razlog za plačilno vrzel, za neenakost na trgu dela in za vse grozljive statistike o nasilju nad ženskami. Dodajmo še, da je Slovenija v lanskem letu, na področju zagotavljanja enakosti spolov, kot edina članica EU, nazadovala. O vsem tem je tekla beseda v oddaji Glasovi svetov.