Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kakšna je umetnost za pozitivno družbeno spremembo? S tem se ukvarjajo v Zavodu APIS, kjer se posvečajo raziskovanju vprašanja kakšen je transformativni potencial ustvarjalnosti in umetnosti za posameznika in družbo. Zavedajo se, da brez idealov in nečesa, kar se v nekem trenutku zdi nedosegljivo in utopično, ni družbenih preskokov naproti človečnosti in boljšem jutri. Voditeljica in avtorica oddaje Liana Buršič je zato v tokratnih Glasovih svetov gostila Romano Zajec, ustanoviteljico in programsko vodjo Zavoda APIS ter Manco Juvan, mednarodno priznano in nagrajevano fotografinjo pa tudi direktorico in vodjo projektov v APIS-u.
1083 epizod
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
Kakšna je umetnost za pozitivno družbeno spremembo? S tem se ukvarjajo v Zavodu APIS, kjer se posvečajo raziskovanju vprašanja kakšen je transformativni potencial ustvarjalnosti in umetnosti za posameznika in družbo. Zavedajo se, da brez idealov in nečesa, kar se v nekem trenutku zdi nedosegljivo in utopično, ni družbenih preskokov naproti človečnosti in boljšem jutri. Voditeljica in avtorica oddaje Liana Buršič je zato v tokratnih Glasovih svetov gostila Romano Zajec, ustanoviteljico in programsko vodjo Zavoda APIS ter Manco Juvan, mednarodno priznano in nagrajevano fotografinjo pa tudi direktorico in vodjo projektov v APIS-u.
Alkoholike je odvadil alkohola, ženske je seksualno prebudil, mnoge, na različne načine notranje poškodovane, je iz dremavosti in životarjenja utiril v bolj kakovostno življenje. Že v 70-ih prejšnjega stoletja je bil znan po vsej Jugoslaviji s svojim pristopom k zdravljenju alkoholikov. Razhod s tradicionalno psihiatrijo in njenimi pristopi mu je prinesel veliko težav, za svoj delovni obstoj se je boril tudi z gladovno stavko. Skozi medije je svoje delo mnogokrat predstavljal s provokacijo, ki je imela mestoma zametke diskriminacije in sovražnega govora. »Vljudnost ni dolžnost, dolžnost je resnica!« je sam odvrnil na to in še – svojo provokativnost je uporabljal kot neke vrste budnico. »Ljudi je treba prizadeti, jih užaliti v jedru – zaradi njihove lenobe, slabe poučenosti, butalosti!«. Pri njem ni šlo brez redne telovadbe, teka, planinarjenja, branja in pisanja. To je bil njegov imperativ za življenjsko higieno. Ljudje, ki jim je s svojim načinom pomagal, ga opisujejo kot sočutnega in razumevajočega. Letos mineva 10 let od smrti znamenitega psihiatra dr. Janeza Ruglja in ob tej obletnici bomo osvežili pogled na njegovo zapuščino z njegovim sinom, dr. Samom Rugljem, založnikom in publicistom ter nadaljevalcem psihiatrovega dela, kliničnim psihologom dr. Andrejem Perkom. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič .
Protiutež hitenju in hipnemu užitku, odklop od ponorelega sveta in vsakdanjih skrbi. V želji po učinkovitem spoprijemanju s stresom in po osebnostni rasti se vedno več ljudi spoznava s čuječnostjo. Ta nam omogoča, da se lastnega doživljanja in dogajanja okrog nas zavedamo takšnega, kakršno je. Vedno več študij razkriva pozitivne učinke čuječnosti na naše fizično in psihično počutje. Raziskovalci poročajo o ugodnem vplivu na srčno-žilna obolenja in o boljšem spoprijemanju s kronično bolečino; nevroznanstveniki pa o novih povezavah med starim limbičnim predelom možganov in mlajšim prefrontalnim korteksom. Čuječnost izboljša kakovost življenja, zmanjša stres, tesnobnost in depresivnost. Čuječnost, to splošno človeško lastnost in sposobnost, bosta v oddaji Glasovi svetov predstavili psihologinja Maja Bajt in zdravnica Tjaša Šubic. Obe vodita tečaje, predavanja in delavnice čuječnost živita tudi v osebnem življenju. K poslušanju vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc
Genske analize starih prebivalcev Evrope, lovcev in nabiralcev izpred 7 tisoč let in več, kažejo presenetljivo podobo. Kljub tisočletjem, ki so jih preživeli na hladnem severu, so bili temnopolti in modrooki. Svetlejša polt je, kot kaže, v Evropo prišla šele z neolitskimi poljedelci z Bližnjega vzhoda. Genetika danes očitno ponuja nov in zanimiv vpogled v našo sorazmerno nedavno evolucijo, kot tudi v nekdanje migracije, v mešanje in premeščanje populacij. Toda to je le en del zgodbe. Tudi onkraj možnosti, ki jih zdaj odpira genetika, obstaja velik razkorak med spoznanji sodobne arheologije in ustaljenimi laičnimi predstavami o tem, kakšno je pravzaprav bilo življenje pred davnimi tisočletji. Glasove svetov je pripravila Nina Slaček. Foto: Wikimedia Commons
V društvu Ekologi brez meja pripravljajo že tretjo izvedbo okoljevarstvene akcije Očistimo Slovenijo. Upajo, da bo ta potekala zadnjič, tokrat v okviru največjega okoljskega projekta v zgodovini človeštva, Očistimo svet 2018! O kampanji in okoljski problematiki smo govorili v oddaji Glasovi svetov. Z nami sta bili Urša Zgojznik in Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja.
V oddaji Glasovi svetov bomo tokrat spoznali, kako raziskave človeškega genoma tlakujejo poti novim diagnostičnim postopkom in vodijo do sodobnih metod zdravljenja nekaterih najpogostejših kroničnih obolenj. Nedavno je bil v ugledni znanstveni reviji Annals of Rheumatic Diseases objavljen članek o novo odkritih genih, ki prispevajo k lomljivosti vretenc pri osteoporozi. V raziskavi je sodelovala tudi skupina prof. dr. Janje Marc s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Profesorica s sodelavci že dve desetletji išče genetske spremembe, ki botrujejo nastanku osteoporoze. Gre za kronično bolezen, za katero zboli kar vsaka tretja ženska in vsak peti moški po petdesetem letu. Za obvladovanje osteoporoze in težav, ki jih povzroča, je ključno zgodnje prepoznavanje in zdravljenje. Podrobneje pa v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc
Vse več časa preživimo s pametno napravo v roki, očmi na zaslonu in pozornostjo na naslednji opomnik, ki sporoča, da se na naših aplikacijah dogaja nekaj pomembnega, česar ne smemo zamuditi. Kljub temu, da smo ves čas povezani, saj komuniciramo in si izmenjujemo informacije kjerkoli in kadarkoli, se zdi, da izgubljamo stik. Na spletu preživimo več ur na dan, vse manj je tako druženja v živo in dejavnosti, ki bi vključevale tudi druge čute. Digitalne tehnologije so zagotovo zelo spremenile naša vsakdanja življenja. V tokratni oddaji pa nas bo zanimalo, koliko je v sodobnem digitalnem svetu še prostora za ples, telesno dejavnost, ki zahteva celo telo in vse čute. Kako in kdaj plešemo ter kaj nam lahko plesne prakse povedo o družbi in kulturi? O plesu v sodobnem svetu in s plesom o sodobnem svetu. Pripravlja Urška Henigman. Sogovorniki: Mateja Juvan, Snježana Premuš, Dejan Srhoj in dr. Bojan Knific. Foto: flickr/Allan Beaufour
Slovenski tiskani mediji v Furlaniji Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem imajo, kot eden ključnih dejavnikov za razvoj slovenskega jezika, zelo pomembno vlogo. Spremenjeno medijsko okolje z digitalno informacijsko revolucijo in vse pomembnejšimi družbenimi omrežji je klasične tiskane medije postavilo pred pomembne preizkušnje. Kako so se s krizo soočili slovenski zamejski tiskani mediji in kakšno prihodnost si obetajo? Kako je z njihovim sistemskim financiranjem in kakšno vlogo naj bi igral Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem z gosti; državno sekretarko na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Aleksandro Pivec, glavnim urednikom Primorskega dnevnika Aleksandrom Korenom, odgovornim urednikom goriškega tednika Novi Glas Jurijem Paljkom, predsednikom Zveze slovenskih organizacij Marjanom Šturmom in tajnikom Narodnega sveta koroških Slovencev Markom Oražejem, izdajateljema edinega slovenskega tednika na avstrijskem Koroškem - tednika Novice, v skupnem druženju treh javnih radijskih postaj: Programa Ars Radia Slovenija, Radia Trst A in Slovenskega programa ORF.
Pred kratkim so pri reviji National Geographic priznali dolga desetletja poročanja obarvanega s predsodki. Rdeča nit 130-letnega arhiva, ki jo je mogoče najti v izbiri besed, tematik in tudi fotografij, po katerih je revija najbolj znana in priznana, rdeča nit vsega tega je rasizem. In čeprav zadnji dve desetletji popravljajo svoj sporni način poročanja, pri Geographicu skoraj stoletje niso naredili veliko, da bi javnosti pomagali videti onkraj stereotipov. In najbrž niso edini. Zato se, sploh v sodobni družbi, kjer ima v času množične potrošnje in vseprisotnega spleta praktično vsakdo možnost komunicirati, reportirati in dokumentirati s pomočjo fotografije in besede, upravičeno sprašujemo kako pri dokumentiranju, obeleževanju resničnega življenja ločiti dejstva od interpretacij? Seveda je tukaj tudi prisotna bojazen, da bomo kot odjemalci, torej poslušalci, bralci, gledalci, prikrajšani za objektivnost in profesionalnost. Kdaj dokumentirana zgodba postane namenski družbeni konstrukt vplivanja z ozadjem peščice skritih odločevalcev? In kaj se zgodi, ko v kriznih časih vojn, predvsem finančnih apetitov, pade prva žrtev – resnica? O stoletju dokumentarizma in predsodkov se bomo pogovarjali s priznanimi in večkrat nagrajenimi foto in besednimi zapisovalci življenja, dokumentaristi. Z nami bodo Meta Krese (fotografinja in novinarka, predstojnica oddelka za fotografijo na visoko šoli za storitve VIST), Tomo Križnar (humanitarec, aktivist, borec za človekove pravice, mirovnik, popotnik, knjižni avtor, filmar) in Arne Hodalič (fotograf, popotnik, jamar, filmar, knjižni avtor, predavatelj, … urednik fotografije pri slovenski izdaji revije National Geographic). Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič
Predstojnica Inštituta za zgodovino medicine Zvonka Zupanič Slavec pravi, da je veda brez preteklosti kot človek brez spomina. Profesorica je pri Slovenski matici pred kratkim izdala obsežno monografijo o zgodovini zdravstva in medicine na Slovenskem. Za zdaj sta izšli dve knjigi, ki obsegata tisoč strani in dva tisoč dvesto slikovnih prilog. Profesorica Zupanič Slavec nam v monografiji približa razvoj zdravstvene dejavnosti in stroke na Slovenskem, hkrati pa nas tudi spomni na zdravstvene delavke in delavce, ki so s svojim izjemnim delom obogatili svetovno zakladnico medicinskega znanja, s svojim nesebičnim trudom pa pomagali bolnim in njihovim bližnjim. V oddaji Glasovi svetov bomo prelistali monografijo Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem. Avtorico – zdravnico, ki se je specializirala za zgodovino medicine – prof. dr. Zvonko Zupanič Slavec z Medicinske fakultete v Ljubljani je pred radijski mikrofon povabil Iztok Konc. Foto: Medicinska fakulteta v Ljubljani
V tokratnih Glasovih svetov, smo se posvetili državi, ki je menda že kakih 40 let ena izmed ključnih, nevralgičnih točk, okoli katerih se vrti zgodovina sodobnega sveta. Govorili smo o Afganistanu. Tega bi se seveda lahko lotili z različnih izhodišč: lahko bi se, na primer, posvetili predvsem kršenju človekovih pravic, lakoti, beguncem in drugim humanitarnim aspektom afganistanske tragedije; lahko bi težišče pozornosti namenili svetovni geostrateški šahovski partiji, ki poteka na območju te nesrečne dežele; lahko bi govorili o trgovini z orožjem in opijem, ki nenehnim spopadom navkljub že desetletja cveti v Afganistanu. Vse to so seveda teme oziroma problemi, brez katerih ni mogoče do kraja razumeti afganistanske katastrofe, vendar smo se jih v tokratni oddaji dotikali le posredno. Namesto tega smo osrednjo pozornost namenili bolj politološkim vprašanjem. Tako nas je zanimalo, kako so revščina, nepismenost, šibkost državnih institucij, vmešavanje tujih držav ter brezzakonje, ki so ga proizvedla desetletja nenehnega vojskovanja, botrovali vzniku talibskega gibanja in njihovi vzpostavitvi teokratske vladavine v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja. Ob tem smo se tudi spraševali, kaj sploh je teokracija in kakšne so bile ideološke specifike talibskega teokratskega režima. Zanimalo nas je tudi, kakšna je bila tehnika operativnega vladanja, ki so jo uporabili talibi v državi, kjer državne institucije pravzaprav ne delujejo. Nazadnje pa smo se posvetili še vprašanju, kakšna bi utegnila prihodnost Afganistana. Pri vsem tem sta nam bila v pomoč politologinja, predavateljica na Fakulteti za družbene vede in predstojnica Centra za politološke raziskave, dr. Danica Fink Hafner, ter novinar, vojni dopisnik in režiser dokumentarnih filmov, Boštjan Slatenšek. Naša tokratna gosta sta namreč skupaj napisala knjigo Teokracija : talibski režim v Afganistanu 1996–2001, ki je tik pred izidom pri Založbi FDV. Z njima se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: panorama Kandaharja, mesta, ki je bilo v epicentru talibskega gibanja v 90. letih 20. stoletja (Karla Marshall; Wikimedia Commons)
Znanstveno založništvo je velik posel. Odvija se daleč od oči širše javnosti, saj gre konec koncev za zelo specializirano dejavnost. Toda njihov vpliv na znanost je izreden. Izredni so tudi dobički velikih znanstvenih založb. Predvsem po zaslugi precej nenavadnega poslovnega modela. Raziskave se namreč v veliki meri financirajo iz javnih sredstev. Znanstveniki svoja spoznanja v obliki člankov prepustijo založbam ali zastonj ali za objavo celo drago plačajo. Izredno drage pa so tudi naročnine na znanstvene revije. V Sloveniji v to malho denimo letno prispevamo preko štiri milijone evrov. O vplivu tega posla na znanost so v Glasovih svetov spregovorili strokovnjak za založništvo prof. Miha Kovač s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, prof. Roman Jerala s Kemijskega instituta in filozof doc. Tomaž Grušovnik s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Oddajo je pripravila Nina Slaček.
Zmerna uporaba digitalnih tehnologij je za uporabnike vsakdanji izziv. Še posebej za mlade, tako imenovane digitalne domorodce. Vsebin na spletu namreč nikoli ne zmanjka: prek družabnih omrežij se zbirajo ogenjčki in delijo všečki, spletni mediji vsakih nekaj minut objavljajo sveže novice, na youtubu se eden za drugim predvajajo novi videi… Ko postane ekran edino okno v svet, je to zelo problematično. Zakaj in kako ta problem reševati? »Preklopi na lajf,« je bil odgovor prve nacionalne konference preprečevanja zasvojenosti s spletom, ki jo je ob financiranju Ministrstva za zdravje organiziral center Logout. Na konferenci so izpostavili številne vidike prekomerne rabe interneta, v tokratni oddaji boste slišali, kaj o zasvojenosti s spletom pravijo različne raziskave, kakšen je svet videoiger in kaj sodobne tehnologije pomenijo mladim. Pripravlja Urška Henigman. FOTO: flickr/fantasy art
Razvijanje kompetenc je v sodobni, kompetitivni družbi postala izredno razširjena besedna zveza. S tem pojmom se vse pogosteje srečujemo na delovnem mestu, vse bolj glasno se jih zahteva v izobraževalnem sistemu, selijo pa se tudi v povsem zasebno sfero. Po drugi strani se pojavljajo tudi resni pomisleki glede dejanskega dometa tega, zdi se da vsestransko uporabnega pojma, kot denimo v knjigi Kritika kompetence avstrijskega filozofa Andreasa Gelharda, ki je v slovenskem prevodu izšla pri založbi Krtina. O tem, kakšne kompetence so torej zaželene v družbi znanja, smo se v Glasovih svetov pogovarjali s psihologinjo prof. Evo Boštjančič in pedagogom prof. Damijanom Štefancem. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto:PublicDomainPictures,CC0
Stanko Kristl velja za enega najpomembnejših predstavnikov v zgodovini slovenske stavbne umetnosti. A je veliko več kot le arhitekt, ki bi le projektiral in gradil. Kot profesor, akademik, raziskovalec, inovator je pri svojem delu upošteval humanistični vidik. V ospredju je torej človek in njegovo doživljanje prostora v vseh obdobjih in situacijah življenja. Med njegovimi vidnejšimi stvaritvami so stanovanjski blok Prule in atrijske hiše v Ljubljani, trgovsko stanovanjski blok v Velenju, osnova šola dr. Franceta Prešerna v Kranju, vrtec Mladi rod v Ljubljani in objekti UKC Ljubljana. Njegov opus je v zadnjem času znova v deležen velike pozornosti, saj so v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje pripravili veliko retrospektivno razstavo z naslovom: Stanko Kristl, arhitekt, humanost in prostor, pod katero se podpisujejo kustosi Tina Gregorič, Maja Vardjan in Tadej Glažar, ki so tudi sogovorniki v tokratni oddaji Glasovi svetov. Foto: RTV SLO
Čeprav je bila pred delitvijo polotoka Južna Koreja predvsem poljedelska država brez omembe vrednih naravnih bogastev in čeprav je prvih 40 let njenega obstoja zaznamovala vrsta vojaških diktatur, ki jih je spremljalo obsežno zatiranje človekovih pravic, je država zdaj urejena demokracija, 51 milijonom južnih Korejcev pa je v zadnjih desetletjih uspelo ustvariti 4. največje gospodarstvo v Aziji oziroma 11. največje na svetu. Kronski dragulj Južne Koreje je bržčas njena prestolnica, Seul, kjer živi skoraj polovica vseh južnih Korejcev. Orjaško, 25 milijonsko mesto ob reki Han, ki je leta 1988 gostilo tudi poletne olimpijske igre, namreč ni le politično, upravno, znanstveno in kulturno središče Južne Koreje, ampak je – če upoštevamo povprečni BDP na prebivalca – kar četrto najbolj bogato mesto na svetu. To najbrž niti ni presenetljivo, če pomislimo, da imajo tu svoj sedež podjetja, kot so Samsung, Hyundai, Kia in LG. Menda je lahko razumeti, da je s tem bogastvom prišel tudi skokovit razcvet na drugih področjih – od kulture, kjer cveti predvsem industrija zabave, na čelu s filmom in pop-glasbo, do vrhunskega zdravstvenega sistema, spričo katerega se južni Korejci lahko danes pohvalijo s tretjo najdaljšo pričakovano življenjsko dobo na svetu. Povrh vsega ima Južna Koreja tudi največ inženirjev in naravoslovcev na tisoč prebivalcev med vsemi državami članicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, v kateri so tako ali tako združene samo najbolj razvite države sveta. Vse številke, ki smo jih do sedaj omenili, so seveda precej impresivne, a iz njih bržčas le ni mogoče razbrati vsega, kar je treba vedeti o Južni Koreji. Zato smo ob zimskih olimpijskih igrah v južnokorejskem Pjongčangu v tokratnih Glasovih svetov gostili predavatelja korejske književnosti na Oddelku za azijske študije na ljubljanski Filozofski fakulteti, dr. Byounga Yoonga Kanga, ki nam je predstavil vse tiste aspekte sodobne korejske družbe, ki jih ni mogoče ugledati iz suhih številk. Oddajo je pripravil Goan Dekleva. foto: Seul (BettyD; Pixabay)
Boris A. Novak upravičeno slovi kot mojster pesemskih oblik, z epom v treh knjigah Vrata nepovrata pa je prekosil samega sebe. Ustvaril je literarno delo, kot ga doslej nismo imeli v slovenski književnosti in kot so redka v svetovni. Z bravuroznimi verzi, več deset tisočimi, urejenimi v pomensko smiselne speve, je pesnik ustvaril podobo mikrokozmosa, ki se razrašča v makrokozmos, in tako rešil pozabe ne le svoje bližnje, ampak tudi svet minulih let, desetletij in več. Z izidom tretje knjige epa z naslovom Bivališča duš je pesnik sklenil svoj opus magnum. Več o Bivališčih duš in epu Vrata nepovrata je Prešernov nagrajenec povedal v pogovoru z Markom Goljo; pogovor je bil prvič na programu Ars 23. oktobra lani v živo v oddaji Ars humana, v oddaji Glasovi svetov pa smo ga predvajali nekoliko okrajšanega. Foto: Roman Šipič
Spletni gigant Amazon je v Seatllu odprl prvo trgovino brez blagajn. Trgovina Amazon Go deluje tako, da se uporabnik z aplikacijo registrira ob vstopu, izbere izdelke ter z njimi odide iz trgovine. Senzorji, kamere, umetna inteligenca in algoritmi so tisti, ki zabeležijo, katere izdelke je kupec odnesel s sabo, spletna aplikacija nato sama trga denar z računa. Kupci, ki ne marajo dolgih vrst na blagajnah, se te novosti zagotovo veselijo, zaposlene na blagajnah skrbi, kako dolgo bodo njihova delovna mesta sploh še obstajala, psihologi ocenjujejo, da bomo v takih trgovinah trošili več. V tokratni oddaji Glasovi svetov bomo razpravljali o prihodnosti nakupovanja, z različnih zornih kotov bomo tudi osvetlili sodobno potrošnjo izdelkov in storitev v digitalnem svetu. Sogovorniki: Tadeja Žefran z Evropskega potrošniškega centra, Darko Dujič, direktor družbe ceneje.si, dr. Uroš Godnov s primorske Fakultete za management in Gorazd Božič, vodja odzivnega centra Si-Cert. Pripravlja Urška Henigman. foto: flickr/elaine smith
Ljudje so presenečeni, ko izvedo, da bakterije in drugi mikroorganizmi v naravi živijo v skupnostih in med sabo tudi komunicirajo. Izmenjujejo si signalne molekule in se nanje odzivajo. Še več. Nova odkritja mikrobiologov presenečajo tudi poznavalce. Raziskovalci namreč pravijo, da lahko odnose med bakterijami opišemo s pojmi, kot so sodelovanje, altruizem, tekmovanje in celo goljufanje. Vsa ta spoznanja o socialnem življenju mikroorganizmov odpirajo številna vprašanja. Ali je kooperativno vedenje res najboljše za preživetje vrste? Kdaj so se posamezni mikrobi pripravljeni odpovedati lastni koristi v prid skupnosti? Zakaj nismo vsi goljufi? Kako pomembne so sorodstvene vezi? Na vprašanja o socialnem življenju mikrobov odgovarja prof. dr. Ines Mandić Mulec z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Foto: Riraq25/ WikimediaCommons, cc/ Bacillus subtilis najdemo v tleh in na podrasti. Uvrščamo ga med drobne, gram-pozitivne sporogene bacile. Čeprav je lahko prisoten na hrani, ki jo uživamo, pa le redko povzroči zastrupitev ali bolezen. Za Bacillus subtilis je značilno, da je razvil mehanizme in strategije, ki mu omogočajo preživetje v težkih razmerah.
Nedavno je izšla knjiga, namenjena zaznavanju 120 obletnice prvega ženskega časopisa Slovenka, ki se je zavzemal za pravico žensk do izobrazbe, zaposlovanja in na sploh enakopravnega položaja v družbi. Knjiga prinaša natančno in poglobljeno analizo zgodovinskega obdobja, v katerem je časopis Slovenka izhajal, obenem pa poklanja pogumnim in prodornim ženskam, ki so takrat orale ledino in spreminjale družbo. O tem kdo so bile urednice in avtorice časopisa Slovenka, kakšen je bil širši družbeni kontekst časa, v katerem so živele in ustvarjale, smo spregovorili v tokratni oddaji Glasovi svetov. Pogovarjali smo se z dr. Ireno Selišnik, dr. Ano Cergol Paradiž in dr. Urško Strle.
Živimo v času digitalnih tehnologij, vladavine kapitala in vedno večjega vpliva kreativnih industrij, ki meri zgolj na potrošnjo, njihovi izdelki pa so morda modni, všečni, a prazni. Kje je znotraj tega sveta umetnost? Kaj je sodobna umetnost? Kaj jo ločuje od izdelkov sodobne aktivnosti kreativnih ljudi? Kakšna je družbena vloga sodobne umetnosti? In kako jo razumeti? To je le nekaj vprašanj, na katera smo poskušali odgovoriti v oddaji Glasovi svetov. Naši sogovornici sta bili Polona Tratnik slikarka, dr. filozofije in teorije vizualne kulture in Alenka Gregorič umetniška vodja in kustosinja Mestne galerije Ljubljana. Foto: https://www.flickr.com/photos/miss_acacia/2701408672
Neveljaven email naslov