Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kakšna je umetnost za pozitivno družbeno spremembo? S tem se ukvarjajo v Zavodu APIS, kjer se posvečajo raziskovanju vprašanja kakšen je transformativni potencial ustvarjalnosti in umetnosti za posameznika in družbo. Zavedajo se, da brez idealov in nečesa, kar se v nekem trenutku zdi nedosegljivo in utopično, ni družbenih preskokov naproti človečnosti in boljšem jutri. Voditeljica in avtorica oddaje Liana Buršič je zato v tokratnih Glasovih svetov gostila Romano Zajec, ustanoviteljico in programsko vodjo Zavoda APIS ter Manco Juvan, mednarodno priznano in nagrajevano fotografinjo pa tudi direktorico in vodjo projektov v APIS-u.
1083 epizod
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
Kakšna je umetnost za pozitivno družbeno spremembo? S tem se ukvarjajo v Zavodu APIS, kjer se posvečajo raziskovanju vprašanja kakšen je transformativni potencial ustvarjalnosti in umetnosti za posameznika in družbo. Zavedajo se, da brez idealov in nečesa, kar se v nekem trenutku zdi nedosegljivo in utopično, ni družbenih preskokov naproti človečnosti in boljšem jutri. Voditeljica in avtorica oddaje Liana Buršič je zato v tokratnih Glasovih svetov gostila Romano Zajec, ustanoviteljico in programsko vodjo Zavoda APIS ter Manco Juvan, mednarodno priznano in nagrajevano fotografinjo pa tudi direktorico in vodjo projektov v APIS-u.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
Obdobje od konca druge svetovne vojne pa do sredine šestdesetih let je zaznamovalo veliko število rojstev – rodila se je tako imenovana baby-boom generacija. Za nekatere najbolj srečna generacija v zgodovini človeštva. Za druge generacija, ki se je uprla obstoječim družbenim normam in se borila za pravičnost, enakost in svobodo za vse. Kaj so si izborili? Kakšen svet zapuščajo potomcem? O baby-boomerjih, njihovem življenju in idejah v oddaji Glasovi svetov, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: AkRockefeller/ Flickr, cc
Richard Daynard, ugledni profesor prava iz Združenih držav, je s sodelavci konec osemdesetih let dobil nekaj pomembnih tožb, ki so pokazale na laži tobačne industrije. »Našli smo na milijone zelo obremenilnih zaupnih dokumentov, ki so razkrili, kako so tobačni velikani že desetletja vedeli, da kajenje povzroča raka,« je Daynard ob nedavnem obisku v Sloveniji povedal za naš radio. Kako močna je tobačna industrija danes? Ali so jo sodni postopki oslabili? Zakaj so zdaj njihove tarče ženske? Ali v boju proti kajenju sploh lahko računamo na uspeh? Na vprašanja bodo odgovorili Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Marijan Ivanuša, predstavnik Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji, Jan Peloza z nevladne organizacije Brez izgovora in Luka Šolmajer, ki je bil nacionalni predstavnik v Evropski zvezi za preprečevanje kajenja in tobaka. K poslušanju oddaje vas vabi Iztok Konc. Foto: Tom Magliery/Flickr,cc
Pred državnim praznikom, dnevom upora proti okupatorju, smo se vprašali, kdo je bil med drugo svetovno vojno okupator. Na kakšne zgodovinske ideje in ideologije so se nacisti in fašisti naslonili pri odnosu do Slovanov? Kaj je Slovenija predstavljala za tretji rajh? V kakšnem položaju se je znašla po Hitlerjevem razkosanju med Nemčijo in njenimi zavezniki? Kako se je oblikovala Osvobodilna fronta na Koroškem in Primorskem? Kakšen je spomin na drugo svetovno vojno? O vsem tem v oddaji Glasovi svetov, ki smo jo pripravili v skupni mesečni oddaji programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF v Celovcu. Vir fotografije: arhiv Mitja Jurena
V oddaji Glasovi svetov se bomo sprehodili po razstavi z naslovom »Ko mrtvi žive uče – anatomija skozi čas« v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Pripravili so jo ob petsto letnici rojstva začetnika sodobne anatomije Andreasa Vesaliusa. Njegovo delo O zgradbi človeškega telesa iz leta 1543 je najznamenitejša knjiga s področja medicine vseh časov, ki je imela velik vpliv tudi na literaturo, umetnost in filozofijo. Sogovorniki Zvonka Zupanič Slavec, Sonja Svoljšak, Tomaž Rott in Darko Slavec bodo telo kontekstualizirali v prostoru in času skozi vsa zgodovinska obdobja in medicinski plati anatomije dodali tudi humanistične razsežnosti. Renesančna anatomija je močno vplivala tudi na likovno umetnost. Prav v času, ko se je prerodila anatomija, je umetnostno zgodovina dobila tudi svoje vodilne slikarje, od da Vincija, do Michelangela, Rafaela in Tiziana. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr
Kruh ima posebno mesto v slovenski kulturi, saj ni samo živilo, ampak je tudi verski simbol in izraža tradicijo. Njegova vloga še posebno močno pride do izraza ob različnih praznikih, saj ga Slovenci nemalokrat povezujemo s svojimi praznovanji in šegami. O njegovem pomenu pričajo tudi številni slovenski pregovori o tej dobrini. O odnosu do kruha nekoč in danes bodo za oddajo Glasovi svetov, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, razmišljali etnolog dr. Boris Kuhar, etnologinja dr. Maja Godina Golijo, slavistka in folkloristka dr. Saša Babič, obe z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, ter ljubiteljski kuhar in pisec knjige Kruh moj vsakdanji Klemen Košir. Foto: Tina Lamovšek
V osredju tokratne oddaje Glasovi svetov bo Marko Turk (1920-1999) - konstruktor mikrofonov z izrednim občutkom za estetiko in visokimi kriteriji za kakovost. Sprva je trdil, da ni oblikovalec, saj je izhajal iz elektroakustike, a se je s tem statusom moral sprijazniti po odmevni razstavi leta 1963 v Parizu, kjer je njegovo delo odkrila tudi kustosinja Muzeja za moderno umetnost MOMA iz New Yorka. Njegove mikrofone so leto kasneje kot prve slovenske oblikovalske izdelke uvrstili v zbirko te ugledne ustanove. Za svoje delo je prejel pomembne tuje in domače nagrade. Med njimi tudi najvišje državno priznanje na področju kulture, Prešernovo nagrado leta 1965. Ob razstavi Marko Turk: Homo Faber, ki je v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje na ogled do junija so zapisali, da je Turk izjemen tudi po načinu svojega dela. Vsakega od predmetov je ročno izdelal sam, zanje ni imel niti načrtov niti skic. Bil je do skrajnosti premišljen in natančen pri vsakem, še tako drobnem koraku svojega delovnega procesa. Njegovo življenje in delo bomo s sogovorniki: Mojco Turk, Nikolajem Simičem in Špelo Šubic orisali v oddaji Glasovi svetov, ki jo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: arhiv Mojce Turk
Soško fronto je zaznamovala največja koncentracija vojaštva v zgodovini slovenskega ozemlja. Skupno je bilo na njej na odseku med Jadranskim morjem in Rombonom približno milijon 200 tisoč vojakov in 5 tisoč 500 topovskih cevi, s svojimi vplivi pa je segla vsaj 100 kilometrov v zaledje. Čeprav smo zaradi nje ob človeških žrtvah in materialni škodi izgubili tudi velik del ozemlja, je njena navzočnost v javni zavesti dokaj majhna, se pa spomin obuja, še posebej ob letošnji 100-letnici njenega začetka. Na prvi pomladni dan, v soboto, 21. marca, bodo na skupnem trgu Nove Gorice in Gorice odprli Pot miru, ki je letošnji osrednji dogodek ob obeleževanju stoletnice bojev na soški fronti. Dogodek bodo skupaj oblikovali glasbeni ustvarjalci iz Italije in Slovenije. Pot povezuje urejene kaverne in vojaške jarke po hribih, muzeje na prostem in muzejske zbirke, kostnice, cerkve, spomenike in vojaška pokopališča. Razširili so jo iz zgornjega Posočja vse do Jadranskega morja, tako da je zdaj dolga kar 280 kilometrov. Zakaj smo na prvo svetovno vojno skoraj pozabili? So slovenski vojaki imeli zavest, da se v njej bojujejo za svoje cilje? O vsem tem v oddaji Glasovi svetov, ki jo pripravljamo v skupni mesečni oddaji Programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF v Celovcu. Gostje bodo zgodovinarji Marko Simič, Jože Pirjevec in Stefan Pinter. Vir fotografije: Wikipedia, avtor R.A. Höger
Zgodovine evropske kulture si preprosto ni mogoče misliti brez Judov. Pa tu ne gre le za velike umetnike, mislece in znanstvenike devetnajstega ter dvajsetega stoletja, kot so bili Albert Einstein, Franz Kafka, Sigmund Freud, Karl Marx ali Gustav Mahler. Že v srednjem veku namreč so Judje Pirenejskega polotoka, Judje, ki jim pravimo tudi Sefardi, bistveno pripomogli k razcvetu omike in znanja – najprej v sami Španiji in na Portugalskem, hitro pa tudi v drugih deželah stare celine. Zato smo v tokratnih Glasovih svetov preverili, kaj natanko so Sefardi prispevali v zakladnico evropske civilizacije, kako so krmarili med nasprotujočimi interesi krščanskih in islamskih vladarjev, ki so se dolgih sedem stoletij borili za prevlado nad Iberskim polotokom, in kaj se je pravzaprav zgodilo z njimi in njihovo bleščečo kulturo, ko sta Kastilja in Aragonija leta 1492 – na krilih odločilne zmage nad muslimansko Granado – ukazali izgnati vse Jude s svojega ozemlja. Pri tem nam je bil v pomoč zgodovinar in antropolog, izvrsten poznavalec judaizma, dr. Klemen Jelinčič Boeta.
»Svetloba, ki jo laser oddaja ima čudežne lastnosti,« pravi prof. dr. Janez Možina s Fakultete za strojništvo, ki nas bo v oddaji Glasovi svetov seznanil z osupljivimi možnostmi, ki jih omogoča laserska tehnologija. Pogovor bo dopolnila tudi prof. dr. Irena Drevenšek Olenik s Fakultete za matematiko in fiziko. Laser uporablja pri svojem raziskovalnem delu. Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Argonski laser; sorodnega pri raziskovalnem delu uporablja prof. dr. Irena Drevenšek Olenik. Foto: Fitllama/ Flickr, cc
Pravili so mu l’enfant terrible modnega sveta. Pa je bil res? Bolj kot kontroverzno osebo so nekateri v Alexandru McQueenu videli modnega genija. Teatralnost in spektakularna predstava sta bili stalnica njegovih modnih revij, a nič ni moglo zasenčiti njegove natančnosti pri ustvarjanju oblek in združevanju na videz nezdružljivih stvari v estetsko dovršeno celoto. Štirikratni dobitnik nagrade oblikovalec leta je spajal tehnologijo in modo, bil je prvi, ki je živo na spletu prenašal modno revijo. Posthumna razstava Alexandra McQueena Savage Beauty, ki je podrla vse rekorde obiskanosti v muzeju Metropolitan v New Yorku – vznemirjenost ob njenem marčnem prihodu v londonski muzej Victoria & Albert je čutiti tudi na evropskih tleh – pa je odprla oziroma podprla debato o tem, ali moda spada v umetniške muzeje. V oddaji Glasovi svetov, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, so o človeku, ki je uresničeval svoje sanje in vizije ter si je upal biti to, kar je bil, spregovorili modni oblikovalci Maja Ferme, Almira Sadar in Peter Movrin ter kustosinja dr. Kate Bethune iz londonskega Muzeja Victoria&Albert. Foto: alexandermcqueen.com
Slovenci radi zatrjujemo, da je za našo identiteto bistven jezik. Da se je naša kultura izoblikovala skozi jezik. Prav mesec februar ponuja dva dneva, ko se lahko temu vprašanju še bolj posvetimo. 8. februarja je kulturni praznik, 21. februarja pa svetovni dan maternega jezika. Glasove svetov smo zato namenili vprašanju maternega jezika, slovenske kulture in identitete med Slovenci v Avstriji in Italiji. Pogovor smo pripravili v skupni mesečni oddaji Programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF v Celovcu. Gostje so bili: Micka Opetnik, urednica pri Nedelji, tedniku koroških Slovencev v Avstriji, Tatjana Rojc, literarna kritičarka, esejistka in prevajalka ter Janez Dular, nekdanji minister za vprašanja Slovencev po svetu in narodnostnih skupnostih v Sloveniji, minister za kulturo in direktor Urada za slovenski jezik.
Gluhi in naglušni so bili v zgodovini obremenjeni s številnimi predsodki. Stari Grki so verjeli, da se človek ne more izobraziti, če ne sliši, zato so jih imeli za nezmožne in manjvredne. Ljudje pa so kljub temu našli načine za komunikacijo in v 17. stoletju so bile izdane prve knjige o jeziku in abecedi gluhih, nastal pa je tudi znakovni jezik. V razvitem svetu so danes pravice gluhih in naglušnih tudi zakonsko urejene. Komunikacija pa je pogosto otežena, izključeni so iz družbe, zato je pomembno, da o gluhoti, predvsem pa naglušnosti odkrito spregovorimo in poudarjamo preventivo. Odstotek naglušnih v svetu namreč narašča. V Sloveniji je približno 5500 ljudi vključenih v Zvezo društev gluhih in naglušnih, čeprav je naglušnih veliko več, saj kar 70 tisoč ljudi uporablja slušne aparate. O tem, kakšen je bil odnos do gluhote v preteklosti, s kakšnimi težavami se ljudje s to tako imenovano nevidno telesno okvaro danes ukvarjajo v vsakdanjem življenju in kakšne so sodobne oblike zdravljenja, bo govor v oddaji Glasovi svetov. Barbara Belehar Drnovšekse je pogovarjala s podpredsednico Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Darjo Pajk, s študentko Fakultete za medicino v Ljubljani Katarino Javornik, z vodjo avdiološke dejavnosti na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, doc. dr. Sabo Battelino, in s predstojnico Inštituta za zgodovino medicine, prof. dr. Zvonko Zupanič Slavec. Foto: Flickr
Najstarejši spomeniki judovske književnosti – knjige Stare zaveze – so seveda napisani v hebrejščini, ki je skozi dolga stoletja ostala liturgični jezik najrazličnejših judovskih skupnosti – od New Yorka do Buhare. No, v čisto vsakdanjem življenju pa Judje hebrejščine večinoma niso govorili, ampak so med seboj komunicirali v aramejščini, grščini, jidišu, ladinu, tatu, jevanitu in številnih drugih jezikih. Od ustanovitve Izraela se, najbrž prav nič presenetljivo, ti jeziki vse bolj umikajo tako imenovani novi hebrejščini, ki velja za enega stebrov judovske identitete v novi državi. Mi pa smo v tokratnih Glasovih svetov pozornost namenili pisani paleti jezikov, v katerih so Judje v zadnjih treh tisočletjih ustvarjali svojo dolgo in bogato zgodovino. Gost pred mikrofonom je bil zgodovinar in antropolog, izvrsten poznavalec judaizma, dr. Klemen Jelinčič Boeta. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
Vsak zagon podjetja potrebuje kapital. Če se je finančna pomoč včasih iskala pri posameznih investitorjih, pa smo z nastankom digitalnih komunikacijskih mrež prišli do tega, da se zdaj lahko obračamo na širše množice z vseh koncev sveta. V zadnjih letih, če govorimo o inovativnosti in iskanju finančnih sredstev, ne gre brez omembe t.i. crowdfundinga. Gre za je skupinsko akcijo zbiranja finančnih sredstev za točno določen namen oziroma cilj. Ti projekti s kampanjo nemalokrat pritegnejo pozornost javnosti in jo vpletejo v sam proces financiranja, tudi v proces soustvarjanja bodisi s predlogi ali z aktivno participacijo. O čaru platforme za zbiranje finančnih sredstev, kot je Kickstarter, o tem, ali je pravilneje množicanje ali množično financiranje in zakaj tako malo govorimo o neuspešnih kampanjah, v oddaji Glasovi svetov, ki jo pripravlja Tina Lamovšek. Govorila je s soustanoviteljem in vodjo iniciative Slovenia Crowdfunding Lukom Piškoričem in digitalnim strategom Vukom Čosićem, pri pogovoru pa so se ji pridružili tudi Slovenci, ki so z uspešno kampanjo na Kickstarterju zbrali več finančnih sredstev kot predvideno: avtor produkta Kefirko Marko Borko, oblikovalec totema Zen Egg Gašper Premože in Janez Tratar z blagovno znamko lesenih koles Tratar Bikes. Foto: Scott Beale (Flickr.com)
Maks Fabiani (1865-1962), arhitekt, urbanist in svetovljan – kaj zapuščina drugega najbolj znanega slovenskega arhitekta (poleg Plečnika) pomeni danes v Sloveniji, Italiji in Avstriji? O tem izzivu v mesečni skupni oddaji Programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF v Celovcu razmišljajo arhitekt, urbanist in podžupan v Ljubljani Janez Koželj, krajinski arhitekt Vladimir Vremec in arhitekt dr. Marko Korošic v Trstu, ter konzervator zvezne dežele Koroške Gorazd Živkovič v Celovcu. Oddajo je vodil Goran Tenze. Vir fotografije: www.mladinska.com
V letu 2015 nič novega – konflikt med Izraelci in Palestinci se nadaljuje že 68. leto. In v takih okoliščinah je kaj lahko pozabiti, da je nekoč, še pred nekaj stoletji velika večina vseh Judov mirno živela in pogosto tudi cvetela – ne v Evropi, ampak na južnih in vzhodnih obalah Sredozemlja pa v Mezopotamiji ter dlje proti vzhodu, v Perziji, Afganistanu in srednji Aziji. V islamskem svetu, torej. Kako so ti Judje živeli in kaj se je pravzaprav zgodilo z njimi po ustanovitvi Izraela leta 1948, preverjamo v tokratnih Glasovih svetov. Naš gost pred mikrofonom bo zgodovinar in antropolog, izvrsten poznavalec judaizma, dr. Klemen Jelinčič Boeta.
Harmonika je bržkone eden osrednjih simbolov slovenstva. A za razliko od Triglava, Prešerna ali potice mnenja Slovenk in Slovencev o njej niso enoglasno pozitivna. Nekateri so slej ko prej prepričani, da predstavlja vse, kar je v naši kulturni tradiciji nepoboljšljivo šentflorjanskega, spet drugi pa, nasprotno, v zvokih, ki prihajajo iz raztegnjene harmonike, slišijo glas tistega žlahtnega konservatizma, ki je Slovencem sploh omogočil prestati vihre neprijazne zgodovine. In prav ta protislovja, ki se ob instrumentu zgoščajo, je v knjigi Harmonika za Butalce, ki je pred nedavnim izšla pri založbi Beletrina, popisal in premislil Bratko Bibič, naš legendarni harmonikar, mednarodno uveljavljen skladatelj in vokalist, ki velja za enega začetnikov tako imenovanih glasb sveta v sedemdesetih letih in za predhodnika eksperimentalnih avantgard newyorške nove glasbe v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Zato smo v tokratnih Glasovih svetov preverili, kaj vse glasbenik pravzaprav vzame nase, ko v roke vzame harmoniko ... Z Bratkom Bibičem se ej pogovarjal Goran Dekleva.
V resnici za zdaj težko merimo in izmerimo vpliv spletnega trgovca Amazon na slovenski knjižni trg. Dejstvo je, da so mlajše generacije navajene na brezplačne izvode digitalnih dobrin, ki jih uživajo mimo uveljavljenih medijev in sistemov - pa naj bodo to filmi v primeru televizije ali kinematografov, glasba v primeru radia, enako velja za e-knjige v primeru založnikov. Nedavno predstavljena raziskava Bralna kultura in nakupovanje knjig v Republiki Sloveniji, ki sta jo naročila ministrstvo za kulturo in javna agencija za knjigo, ugotavlja, da na Amazonu in v njegovih podružnicah kupuje približno petnajst odstotkov slovenskih kupcev knjig. Vpliv Amazona na področju fizičnih knjig v tujem jeziku v Sloveniji že lahko čutimo. V središču Ljubljane je kar nekaj let delovala priljubljena knjigarna s tujimi knjigami Behemot, ki je letos januarja dokončno zaprla svoja vrata. V ponovitvi oddaje Prvega programa Intelekta bodo povezave med spreminjanjem bralnih navad Slovenk in Slovencev in vplivom Amazona iskali: digitalni strateg Vuk Ćosić, publicist in novinar Lenart Kučić, direktor razvoja v Mladinski knjigi Miha Kovač, direktor založbe Umco, ki je omenjeno raziskavo tudi izvedla, Samo Rugelj in lastnik Behemota ter danes vodja Modrijanove knjigarne v Škofji Loki Dejan Ivandić. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Flickr/kun530
Še preden je bila na pomlad leta 1948 ustanovljena država Izrael, so evropski Judje razvili več političnih programov, s katerimi so nekako od 18. stoletja oziroma časa razsvetljenstva dalje odgovarjali tako na globoko zakoreninjene antisemitske predsodke svoje okolice kakor na vznik modernih nacionalizmov na stari celini. V tokratnih Glasovih svetov pa preverjamo, kateri so bili ti programi, kako so se med seboj razlikovali in zakaj je med njimi navsezadnje prevladal tisti, ki je terjal ustanovitev samostojne judovske države v Sveti deželi. Gost oddaje je zgodovinar in antropolog, izvrsten poznavalec judaizma, dr. Klemen Jelinčič Boeta. Z njim se pogovarja Goran Dekleva.
Neveljaven email naslov