Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Biomedicinski model obravnava duševne težave predvsem kot biološka oziroma fiziološka stanja – enako torej kot telesne bolezni. Biopsihosocialni prostop je veliko bolj celosten.
V zgodovini sta se uveljavila dva temeljna modela pojmovanja zdravja in bolezni in v tem okviru tudi dva modela pojmovanja duševnih motenj. To sta biomedicinski in biopsihosocialni model. Če biomedicinski pristop telo razume kot stroj, pa biopsihosocialni model poudarja skupno vplivanje tako bioloških, psiholoških, kulturoloških kot tudi socialnih dejavnikov na človeka. Čeprav so biopsihosocialni model zagovarjali že Wilhelm Wundt, Sigmund Freud in nekateri drugi véliki psihologi moderne dobe, si ta še vedno ni izboril mesta, ki mu pritiče, v Glasovih svetov pojasnjuje psiholog in raziskovalec Dino Manzoni z Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Zakaj je biomedicinsko pojmovanje duševnih motenj tako zelo zakoreninjeno in odporno na poskuse sprememb? Na kaj opozarjajo najglasnejši kritiki? Zakaj je biopsihosocialni model bolj primeren in bolj učinkovit pri obravnavi ljudi s težavami v duševnem zdravju? Odgovori v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc.
1083 epizod
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
Biomedicinski model obravnava duševne težave predvsem kot biološka oziroma fiziološka stanja – enako torej kot telesne bolezni. Biopsihosocialni prostop je veliko bolj celosten.
V zgodovini sta se uveljavila dva temeljna modela pojmovanja zdravja in bolezni in v tem okviru tudi dva modela pojmovanja duševnih motenj. To sta biomedicinski in biopsihosocialni model. Če biomedicinski pristop telo razume kot stroj, pa biopsihosocialni model poudarja skupno vplivanje tako bioloških, psiholoških, kulturoloških kot tudi socialnih dejavnikov na človeka. Čeprav so biopsihosocialni model zagovarjali že Wilhelm Wundt, Sigmund Freud in nekateri drugi véliki psihologi moderne dobe, si ta še vedno ni izboril mesta, ki mu pritiče, v Glasovih svetov pojasnjuje psiholog in raziskovalec Dino Manzoni z Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Zakaj je biomedicinsko pojmovanje duševnih motenj tako zelo zakoreninjeno in odporno na poskuse sprememb? Na kaj opozarjajo najglasnejši kritiki? Zakaj je biopsihosocialni model bolj primeren in bolj učinkovit pri obravnavi ljudi s težavami v duševnem zdravju? Odgovori v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc.
V tokratni oddaji bomo dali pod drobnogled mlade, tako imenovano milenijsko generacijo. Milenijci so generacija z najvišjo stopnjo izobrazbe, hkrati pa imajo najnižjo povprečno plačo in najvišjo stopnjo brezposelnosti. Gre za izjemno heterogeno generacijo. Veliko jih še vedno živi pri starših in so generacija, ki se najpogosteje seli v tujino. So generacija, katere življenjski prostor je internet, zanje velja, da so pogosto bolj liberalni in strpnejši od starejših, pred materialnimi dobrinami in kariernimi cilji je kakovost življenja. Hkrati pa so ti mladi najbolj zadovoljna in optimistična generacija. O mladih v pogovoru z dolgoletno raziskovalko mladih dr. Mirjano Ule. foto: flickr/Ben Hall
S tokratno oddajo Glasovi svetov bomo priča vznemirljivemu razvoju nove vrste. Le ta bi lahko ostala skrita, če ne bi bilo posredi srečnega naključja. Ko je namreč raziskovalna skupina Nacionalnega inštituta za biologijo ob reki Dragonji prisluškovala vibracijski komunikaciji tamkajšnjih žuželk, so z laserjem posneli do takrat še nepoznano zaporedje signalov. Podrobnejše poslušanje posnetka je potrdilo domnevo, da gre za novo vrsto škržatkov. »Preučevanje vibracijske komunikacije nas popelje v povsem nov svet,« pojasnjuje biologinja doc. dr. Meta Virant Doberlet, ki jo stroka uvršča med vodilne svetovne strokovnjakinje s področja komunikacije in vedenja žuželk. Podrobneje o napevih, ki jih ljudje ne slišimo, pa v oddaji Glasovi svetov. Pripravil jo je Iztok Konc. Foto: Rok Šturm Nova vrsta: škržatek »Dragonja« iz rodu Aphrodes
Stara celina se je pred več kot letom dni začela spopadati s tako imenovano begunsko krizo, ki je razkrila krhkost humanistične tradicije in negativne posledice kulture strahu. Tisti, ki so v Evropo prebegnili pred vojnami, nemiri, revščino, v Grčiji in Srbiji živijo v neogrevanih šotorih in spalnih prostorih, mraz je zahteval tudi smrtne žrtve. Življenja je vzelo tudi Sredozemsko morje, po katerem v prenatrpanih čolnih v Evropo še vedno prihajajo begunci, na kopenski poti so jih ustavile žice in ograje. Kako pa živijo tisti, ki so uspeli priti v Slovenijo, Italijo in Avstrijo? Kakšen je njihov vsakdan, kakšne izkušnje ima z njimi lokalno prebivalstvo, kaj vse za njih storijo humanitarni delavci in nevladne organizacije, kakšni programi so jim na voljo za vključitev v novo okolje? V tokratni skupni oddaji, ki jo pripravljamo v sodelovanju z radiem Trst A in slovenskim programom ORF iz Celovca, bomo zato govorili o življenju beguncev in z begunci. Gosti: direktor koroške Karitas dr. Jože Marketz, predsednica humanitarnega društva Adra Slovenija Maja Ahac, župan občine Repentabor Marko Pisani, županja občine Sovodnje ob Soči Alenka Florenin in uslužbenec italijanskega Konzorcija za solidarnost Matej Iskra.
Konec prejšnjega leta je Slovenija po dolgih letih zapletov in obotavljanja vendarle podpisala pridružitveni sporazum z Evropsko organizacijo za jedrske raziskave, bolj znano po kratici Cern. Z njegovo ratifikacijo v državnem zboru bo Slovenija postala pridružena članica ene ključnih raziskovalnih institucij in največjega laboratorija na svetu. Kar se raziskovalnega dela tiče, so bili slovenski znanstveniki že do zdaj polno vključeni v eksperimente, ki potekajo na največjem pospeševalniku delcev na planetu in tako tudi del zgodbe, ki je pripeljala do enega najpomembnejših odkritij v fiziki v tem tisočletju;odkritja Higgsovega bozona. Odkrivanje neznanega je temeljno poslanstvo Cerna, za njegovo uresničevanje pa je ključna visokotehnološka infrastruktura ter delovno okolje, ki kar najbolj ustreza ustanovnemu motu te organizacije, ki se glasi Znanost za mir. V Cern smo pogledali v Glasovih svetov, ki jih je pripravila Nina Slaček. Foto: Cern/LHC
S številnimi naravnimi bogastvi obdarjena dežela, ki se razprostira na osmih milijonih in pol kvadratnih kilometrov; v kateri živi 206 milijonov prebivalcev; katere gospodarstvo je konec leta 2015 veljalo za deveto največje na svetu ... To je Brazilija. Toda kaj Slovenci o gostiteljici lanskoletnih poletnih olimpijskih iger resnično vemo? Da tam živijo mojstri nogometa? Da Brazilci ljubijo sambo? In karneval? – V vse bolj globaliziranem svetu takšno vedenje preprosto ne zadošča več. Na srečo lahko zdaj to belo liso zapolnimo ob prebiranju slovenskega prevoda Zgodovine Brazilije, obsežne monografije priznanega brazilskega historiografa Borisa Fausta, ki je ob koncu lanskega leta izšla pri založbi ZRC SAZU. Ob pomoči te knjige smo v tokratnih Glasovih svetov pretresli pet stoletij brazilske zgodovine, da bi ugotovili, po kakšni poti je peta največja država na svetu pravzaprav prišla v 21. stoletje, v katerem bi lahko igrala gospodarsko in politično zelo pomembno vlogo. Naši gostji pred mikrofonom sta bili Barbara Juršič in Jasmina Markič, ki sta Faustovo delo prevedli v slovenski jezik. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Brazilija na zemljevidu iz leta 1519 (Wikimedia Commons)
V tokratni oddaji Glasovi svetov, ki jo pripravljamo v sodelovanju z radiem Trst A in slovenskim programom ORF iz Celovca, bomo govorili o zimskem turizmu. Naši gostje Franz Skuk, Rudi Bartaloth, Jure Prešeren in Franci Hosner bodo razkrili, kaj načrtujejo to zimo na Peci, Svetih Višarjah, Kanalski dolini in Kaninu, kakšno je čezmejno sodelovanje in kako privabljajo obiskovalce skozi vse leto. Vabljeni k poslušanju! Foto: Roland Ster/Flickr
Četrti planet od Sonca je že veliko prej buril radovednost in tudi domišljijo, od leta 1960 pa je tudi del mednarodnih raziskovanj. Številne ameriške, sovjetske, ruske, japonske in evropske odprave so poletele proti rdečemu planetu z namenom, da bi bolje razumeli podobnosti in razlike med njim in Zemljo. Seveda pa je v ospredju vprašanje, ali na rdečem planetu obstaja življenje oziroma je obstajalo kdaj v preteklosti. Misija, ki skuša to zelo jasno raziskati in dognati, se imenuje ExoMars. Gre za enega od pomembnejših programov Evropske vesoljske agencije, katere pridružena članica je nedavno postala tudi Slovenija. Sogovornik v studiu bo Klemen Čotar, član astronomske skupine in mladi raziskovalec na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Oddajo pripravlja Barbara B. Drnovšek. Foto: ESA
Podatki iz Združenih držav Amerike kažejo, da kar 70 odstotkov prebivalcev najmanj enkrat v življenju doživi hud travmatičen dogodek. Bolezen, smrt, zloraba, nasilje, ločitev, prometna nesreča. Dogodki, ki lahko doletijo vsakega od nas. Ali travmo sploh lahko preživimo? Ali jo lahko izbrišemo iz svojega spomina? Zakaj sta tišina in molk usodna? Vprašanja, na katera odgovarja oddaja Glasovi svetov. Sodelovali bodo: zdravnica in terapevtka Mina Paš, psihologinja in predavateljica doc. dr. Vita Poštuvan, klinična psihologinja asist. dr. Sanja Šešok, psiholog in pedagog Mark Wolynn ter psiholog, zakonski in družinski terapevt, predavatelj prof. dr. Robert Cvetek. Z njimi se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Lyle Beaudoin/ Flickr, cc
Glasove svetov smo tokrat posvetili velikim in kljub temu večinoma neopaznim prebivalcem naših gozdov. Medvedom, volkovom in risom. Velikim zverem torej, ki sodijo v sam vrh prehranjevalne verige – če seveda za trenutek pustimo ob strani nas same – in ki so zato svojevrsten pokazatelj stanja v gozdovih, poleg tega pa svoje življenjsko okolje tudi pomembno sooblikujejo. Kljub sorazmerno majhnemu ozemlju in danes že vseprisotni človeški navzočnosti, je vendarle že sicer visoka biotska pestrost v Sloveniji, tudi ko gre za velike plenilce na kar zavidljivi ravni. Toda po drugi strani so risi praktično na robu izumrtja. Skritemu življenju teh živali, za katere vsi vemo, da domujejo v naših gozdovih, vendar jih najverjetneje ne bomo nikoli srečali, smo se pogovarjali s strokovnjaki dr. Hubertom Potočnikom, dr. Miho Kroflom in dr. Tomažem Skrbinškom. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto:Wikipedia
Kamorkoli že dandanes potujemo – na Tasmanijo, Kamčatko, Jukatan ali, čisto preprosto, samo od Litije do Čateža –, se lahko zanesemo na obilico koristnih podatkov, dobrodošlih napotkov in prijaznih sugestij, ki nam jih ponuja svetovni splet. Če pa k temu prištejemo še vse dokumentarne filme in turistične vodiče, tedaj se najbrž lahko vprašamo, čemu neki bi človek danes sploh še prebiral literarni potopis? Kakšna je, drugače rečeno, dodana vrednost leposlovno izbrušenega pisanja o krajih, ki nenadoma niso več tako brezupno nedosegljivi, kakor so bili še pred desetletji? In kako se je ta literarni žanr spremenil v času, ko je potovati razmeroma lahko, klikati z miško pa še lažje? – To so vprašanja, ki smo jih pretresali v kontekstu Glasov svetov, ki smo jih tokrat pripravili v sodelovanju z radiem Trst A in slovenskim programom ORF iz Celovca. Oddaja je sicer potekala v živo z 32. Slovenskega knjižnega sejma. Naši gostje pred mikrofonom so bili pisatelj in urednik potopisne zbirke S poti pri Cankarjevi založbi, Andrej Blatnik, pisatelj, novinar in alpinist, Dušan Jelinčič, in pisateljica in novinarka Agata Tomažič. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: ilustracija iz potopisa Marca Pola, 14. stol. (Wikimedia Commons)
Raziskovalci človeške evolucije iščejo odgovore na vprašanja, kdo smo, kako smo se razvili, od kod smo prišli. Do zdaj so zbrali veliko novih dokazov; fosilov, ki so jih našli na terenu. Razvili so se nove tehnike in načini obdelovanja podatkov. Paleoantropologija je postala vse bolj specializirana in kompleksna. O tem, katera so najnovejša odkritja in dognanja ter pred kakšnimi izzivi je paleoantropološka znanost, so razpravljali udeleženci mednarodnega srečanja, ki je v začetku novembra potekalo v Ljubljani. Z nekaterimi v svetu znanimi preučevalci začetkov človeštva se je v oddaji Glasovi svetov pogovarjala Barbara Belehar Drnovšek. Njeni sogovorniki so bili Jeffrey Hugh Schwartz, Ian Tattersall, William Harcourt-Smith in Yoel Rak. Foto: Wikimedia
V demokratičnih ureditvah volivci na volitvah izbiramo svoje predstavnike. Politiki nas zato v predvolilnem obdobju prepričujejo in mamijo z obljubami o boljšem jutri. Pri tem pa pogosto ostaja nejasno, čigave interese zares v vsakodnevnem političnem delovanju zastopajo. Ali glasujejo v dobro svojih volivk in volivcev ali v dobro posebnih interesov in lobijskih mrež. Obljube politikov so zato prepogosto prazne, še več, za pridobitev čim večjega dela volilnega telesa se številni kandidati zatekajo k populizmom, strašenju, lažem. Zato bomo v tokratni oddaji Glasovi svetov odgovarjali na vprašanje, zakaj še vedno volimo politike, če nam pa lažejo? Zakaj še vedno verjamemo v volilni teater, ki podžiga politično polarizacijo in poglablja družbeno nestabilnost? Gosta: filozof dr. Tadej Troha in politolog dr. Žiga Vodovnik. Voditeljica Urška Henigman. foto: IPP Photo Archive/flickr
Tudi pri nas se že dalj časa razpravlja o zdravljenju s konopljo. Pozivom slovenske zdravniške stroke k pravni ureditvi tega področja so se zdaj pridružili tudi politični odločevalci. Za oddajo Glasovi svetov, ki jo je pripravil Iztok Konc, smo tri strokovnjake povprašali, kako velik je terapevtski potencial konoplje. Foto: Claudio Toledo/ Flickr, cc
Skoraj 5000 raziskovalcev, doktorjev znanosti je k slovenski znanosti v tridesetih letih prispeval program Mladi raziskovalci. Zasnovan je bil v letu 1985, tedaj še pod naslovom »2000 mladih raziskovalcev do leta 2000«, v želji, da se nadoknadi raziskovalni zaostanek Slovenije. Danes predstavlja program Mladi raziskovalci edino celostno shemo financiranja raziskovalnega dela mladih znanstvenikov pri nas in je zato izrednega pomena tako za razvoj znanosti kot družbe širše. Toda tako kot sama znanost, se tudi mladi raziskovalci v današnjem času soočajo z vrsto novih izzivov. O pomenu tega programa in o izzivih, s katerimi se sooča danes, smo spregovorili v oddaji Glasovi svetov, ki jo je pripravila Nina Slaček. Foto: Per Henning/NTNU
Oddajo Glasovi svetov bomo tudi letos enkrat mesečno pripravljali v sodelovanju z radiem Trst A in slovenskim programom ORF iz Celovcu. V prvi oddaji bomo govorili o »Dijakih brez meja«. Zanimale nas bodo izkušnje večjezičnosti v šolah – tako z zornega kota pedagogov, ki se morajo soočati z dijaki z različnimi nivoji znanj, okrog katerih morajo organizirati učni proces, z zornega kota dijakov, ki hodijo v dvojezično šolo in z zornega kota sodobnega sveta - bo večjezičnosti več ali manj? Foto: USF SLE/flickr
Danes vemo, da številne živali – šimpanzi in gorile, na primer, pa nekatere vrste delfinov, kitov, slonov in papig – med seboj komunicirajo s precej kompleksno uporabo različnih gest in glasov, da torej imajo svoj jezik. Obenem pa se zdi, da je govorica živali namenjena predvsem pošiljanju in sprejemanju praktičnih oziroma utilitarnih sporočil – recimo o virih hrane ali o pretečih nevarnostih. Toda pri nobeni vrsti znanstveniki doslej še niso odkrili daru, ki ga imamo vsi ljudje – da ustvarjamo in si pripovedujemo zgodbe, izmišljije, fikcijo. Zato se je sodobni britanski literarni znanstvenik Brian Boyd – sicer strokovnjak za Vladimirja Nabokova – odločil raziskati, kako se je pri homo sapiensu sploh razvila sposobnost izmišljanja zgodb in zakaj neki se je v evolucijskem procesu zgodbarstvo izkazalo za prednost. Zakaj ima posameznik, ki pripoveduje in posluša izmišljene zgodbe, v evolucijskem smislu večje možnosti, da bo posredoval svoje gene naprej, kakor posameznik, ki te zmožnosti nima? – Svoje ugotovitve je Boyd strnil v knjigi O izvoru zgodb : evolucija, mišljenje, fikcija, ki je pred nedavnim izšla pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete. Do kakšnih spoznanj se je Boyd dokopal, smo preverjali v tokratnih Glasovih svetov. Gosta pred mikrofonom sta bila predavateljica na Oddelku za primerjalno književnost ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Vanesa Matajc, in asistent z istega oddelka, dr. Igor Žunkovič, ki je Boydovo knjigo prevedel v slovenščino. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Wikimedia Commons
Vzorci mandal, ki so se nekoč selili z azijskimi romarji, menihi in trgovci tisoče kilometrov daleč, ne glede na vse težave in nevarnosti, danes zlahka dosegajo vse dele sveta. Mandale so sestavni del naših življenj. Najdemo jih praktično vsepovsod, a pogosto ne vemo, od kod prihajajo, kaj je botrovalo njihovemu nastanku in del kakšnih socialnih in religioznih praks so mandale na vzhodu bile in pogosto še zmeraj so. A mandale ne pripadajo le Vzhodu in Zahodu, čeprav je za njihovo priljubljenost pri nas zaslužen Carl Gustav Jung, ki je mandalo opisal kot psihokozmogram. Mandale pripadajo vsakemu času in vsem tradicijam. Jung je poudarjal, da se mandale uporabljajo za utrjevanje notranjega bitja ali za spodbujanje globoke meditacije, saj nas opazovanje mandale pa tudi njihovo ustvarjanje, navdaja z vedrino, občutkom, da je življenje spet dobilo smisel in red. 40 let svojega življenja jim je posvetil dr. Zmago Šmitek, vrsto let redni profesor na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Dr. Šmitek sodi med najvidnejše slovenske raziskovalce s področja primerjalne religiologije in antropologije, za knjigo, ki je izšla pri založbi Beletrina pred dobrim mesecem - Mandale, tajni vrtovi razsvetljenja, pa njen recenzent dr. Andrej Ule pravi, da je Šmitkovo življenjsko delo in obenem izjemen prispevek k predstavljanju in razumevanju azijskih kultur. O mandalah, o tem načrtu za vse kreacije in harmonični obliki duha kot mandali rečejo Tibetanci, se je Liana Buršič z dr. Šmitkom pogovarjala v tokratnih Glasovih svetov.
»Hrana se dotika vsega. Je osnova vsakega gospodarstva, označuje socialne razlike, meje, vezi in nasprotja ter nenehno razvija uprizoritve spolnih, družinskih in skupnostnih odnosov.« Če z besedami legendarne ameriške avtorice kulinarične proze Mary Frances Kennedy Fisher povzamemo dejstvo, da se naš svet vrti okoli hrane in kuhanja. »V katerikoli družbi je kuhanje jezik, s katerim ta nezavedno odkriva svojo strukturo« je zapisal znameniti francoski antropolog Claude Lévi-Strauss. Hrana oziroma kulinarika je eden ključnih ideoloških aparatov družbe, odnos do prehrane pa sega globoko v človekovo osebnost. Pri prehranjevanju nikoli ne gre samo za potešitev lakote, ampak tudi izraz, kako smo se naučili gledati na svet. Resda jemo, zato, da živimo, vendar je tudi obilje trenutkov, načinov in priložnosti, v katerih živimo, zato, da jemo. Pomembnost hranilne vrednosti zaužite hrane je tako neprimerljivo manjša od pomembnosti njene simbolne vrednosti. In, če je ne delimo z drugimi, ubijemo njeno bistvo, pojasnjuje nauk stare brahmanske teologije. Zdi se, da ukvarjanje s hrano in kuhanje, še nikoli ni bilo tako moderno kot je v dobi, ki jo živimo. O antropologiji hrane se bomo pogovarjali v tokratnih Glasovih svetov. Avtorica oddaje Liana Buršič je v goste povabila kulinarična mojstra - chefa Jožefa Oselija in chefa Bineta Volčiča ter kulinarična poznavalca, blogerja, avtorja gastronomskih knjižnih edicij - Boštjana Napotnika in Valentino Smej Novak. Foto:Flickr,cc
Od tedaj, ko je Galileo Galilei usmeril svoj teleskop v nenavadne oblake na nočnem nebu, ki so se vlekli čez Rimsko cesto, in presenečen odkril nepregledno množico človeškemu očesu do tedaj skritih zvezd, se je naše poznavanje vesolja že močno poglobilo. Toda preskok, ki ga v naše razumevanje zgradbe vesolja zdaj prinašajo podatki vesoljske misije Gaia, je primerljiv s tem. Podrobna prostorska zvezdna karta 1,1 milijarde zvezd v naši galaksiji, med katerimi je kar 400 milijonov na novo odkritih, postavlja poznavanje naše galaktične okolice na nove temelje in bo po pričakovanjih popolnoma revolucionirala astronomijo. O Gaii, projektu Evropske vesoljske agencije, in možnostih, ki jih ponuja za preučevanje vesolja, smo govorili v oddaji Glasovi svetov. Foto:ESA/Gaia
Začetek in razcvet železniških tirov na slovenskih tleh sta povezana s staro Avstrijo. Prvi odsek – šlo je za progo od Gradca do Celja – so odprli pred natanko 170 leti. Pomenil je velik tehniški napredek in pridobitev na vsem gospodarskem, kulturnem in družbenem področju takratne Spodnje Štajerske, pozneje pa tudi preostalih območij današnje Slovenije. Na drugi strani pa je novotarija naletela tudi na strah in celo odpor prebivalcev. A kakor koli že, vlaki so postali prevladujoče prevozno sredstvo za potovanja po kopnem. Z njimi se je začel razvijati tudi turizem. V tokratni oddaji Glasovi svetov bomo opisali zgodovino železnic pri nas od njenih začetkov do razpada Avstro-Ogrske leta 1918. Gosta Barbare Belehar Drnovšek bosta ravnatelj Železniškega muzeja Mladen Bogić in dr. Andrej Studen z Inštituta za novejšo zgodovino. Foto: Andreas/Flickr
Neveljaven email naslov