Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bali ni zgolj rajski otok. Med decembrom in februarjem traja t. i. sezona smeti. Kot pravi fotograf Domen Dolenc na obale vsak dan naplavi približno 20 ton plastike. Od lončkov, plastenk, embalaže sredstev za pomivanje posode do polivnila in vrečk.
Vse to fotografira, skoraj apokaliptične podobe pa tudi prek družabnih omrežij in bloga v opomin deli s svetom. “Več ljudi kot bo to videlo, prej se bo kaj spremenilo.”
Foto: Domen Dolenc
Plastiko z obale zjutraj pobirajo najbolj revni prebivalci, delo zvečer končajo buldožerji in tovornjaki
Bali ni le rajski otok. Med decembrom in februarjem traja t. i. sezona smeti. Fotograf Domen Dolenc pojasnjuje, da na obale vsak dan naplavi približno 20 ton plastike. Lončke, plastenke, embalažo sredstev za pomivanje posode, polivinil, vrečke …
Vse to fotografira, skoraj apokaliptične podobe pa tudi prek družabnih omrežij in bloga v opomin deli s svetom. “Več ljudi ko bo to videlo, prej se bo kaj spremenilo.”
Pojasnjuje, da zjutraj na obale pridejo najbolj revni domačini in poberejo del plastičnih nanosov. “S tem se preživljajo. Oni so tisti, ki še največ naredijo za reciklažo. Pobirajo plastenke, pokrovčke. Zvečer pa pridejo buldožerji, tovornjaki, ki potem to odpeljejo na deponije, kjer smeti v glavnem zažgejo.”
Živi v prestolnici Denpasar, milijonskem mestu, za katerega se zdi, da v njem živi sto milijonov ljudi. “Fino je, ampak je res gneča. Če greš kam z motorjem in je konica, porabiš vsaj dve uri za razdaljo 3-4 kilometre. Fino je tukaj živeti, vse je blizu. Motita edino gneča in vročina, ker je vse iz betona.”
V mestu se je že precej dobro privadil vožnje z motorjem. “Moja pravi, da sem že kar kaskader, tako kot domačini. Sicer vožnje obvladati ne moreš, ker pri domačinih nikoli ne veš, ali bo pripeljal po levi, desni ali po pločniku. Vseskozi moram biti pozoren.”
Če ga med vožnjo z motorjem ustavi policist, ve, da bodo sledila pogajanja. “Po navadi vpraša, ali se bova pogovarjala v modrih ali rdečih številkah. Modre so 50.000, kar je približno tri evre, rdeče so 100.000, kar je približno šest evrov. In seveda se pogovarjamo v modrih številkah, saj znam nekaj jezika in tako vedo, da živim tukaj.”
Bali ni zgolj rajski otok. Med decembrom in februarjem traja t. i. sezona smeti. Kot pravi fotograf Domen Dolenc na obale vsak dan naplavi približno 20 ton plastike. Od lončkov, plastenk, embalaže sredstev za pomivanje posode do polivnila in vrečk.
Vse to fotografira, skoraj apokaliptične podobe pa tudi prek družabnih omrežij in bloga v opomin deli s svetom. “Več ljudi kot bo to videlo, prej se bo kaj spremenilo.”
Foto: Domen Dolenc
Plastiko z obale zjutraj pobirajo najbolj revni prebivalci, delo zvečer končajo buldožerji in tovornjaki
Bali ni le rajski otok. Med decembrom in februarjem traja t. i. sezona smeti. Fotograf Domen Dolenc pojasnjuje, da na obale vsak dan naplavi približno 20 ton plastike. Lončke, plastenke, embalažo sredstev za pomivanje posode, polivinil, vrečke …
Vse to fotografira, skoraj apokaliptične podobe pa tudi prek družabnih omrežij in bloga v opomin deli s svetom. “Več ljudi ko bo to videlo, prej se bo kaj spremenilo.”
Pojasnjuje, da zjutraj na obale pridejo najbolj revni domačini in poberejo del plastičnih nanosov. “S tem se preživljajo. Oni so tisti, ki še največ naredijo za reciklažo. Pobirajo plastenke, pokrovčke. Zvečer pa pridejo buldožerji, tovornjaki, ki potem to odpeljejo na deponije, kjer smeti v glavnem zažgejo.”
Živi v prestolnici Denpasar, milijonskem mestu, za katerega se zdi, da v njem živi sto milijonov ljudi. “Fino je, ampak je res gneča. Če greš kam z motorjem in je konica, porabiš vsaj dve uri za razdaljo 3-4 kilometre. Fino je tukaj živeti, vse je blizu. Motita edino gneča in vročina, ker je vse iz betona.”
V mestu se je že precej dobro privadil vožnje z motorjem. “Moja pravi, da sem že kar kaskader, tako kot domačini. Sicer vožnje obvladati ne moreš, ker pri domačinih nikoli ne veš, ali bo pripeljal po levi, desni ali po pločniku. Vseskozi moram biti pozoren.”
Če ga med vožnjo z motorjem ustavi policist, ve, da bodo sledila pogajanja. “Po navadi vpraša, ali se bova pogovarjala v modrih ali rdečih številkah. Modre so 50.000, kar je približno tri evre, rdeče so 100.000, kar je približno šest evrov. In seveda se pogovarjamo v modrih številkah, saj znam nekaj jezika in tako vedo, da živim tukaj.”
Gregor Kosirnik že tri leta živi v Vancouvrju. Prodal je avto in kupil enosmerno letalsko karto.
Mateja Podgoršek Whatley zaradi svojega dela zelo veliko potuje po ZDA - je namreč svetovalka za računovodstvo in finance pri velikih podjetjih.
Poklicali smo na morje. Kapitan Matej Rozman dobesedno živi na morju, trenutno se nahaja na Baltskem morju, kjer živi na 99 let stari dvojabornici.
Jernej Hercog živi v Dubaju, tam sta si oba z ženo našla službe. Dela predvsem z vodo, pravi pa, da se je bilo najtežje navaditi na tamkajšnji način dela.
Globalna vas je raziskovala Havaje. Tam živi Alja Žorž, bodoča doktorica arheologoje, ki si je zaradi raziskovanja havajskih jam prislužila vzdevek Cave Lady.
Aljaž Vesel se je pred petimi leti odločil za študij opernega petja v tujini, izbral je Zürich.
Rihard Sakelšek že dve leti živi v Bahrajnu, kjer so zdaj sredi praznovanja svetega meseca ramadana. To pomeni, da čez dan na javnih mestih ne smeš piti ali jesti, kršitve tudi kaznujejo, a se temu da privaditi, pravi Rihard.
Karmen Tomšič živi v Bolzanu, pozimi pa v Švici uči smučanje. Pravi, da ji mnogi rečejo kar sestrična od Tine Maze.
Tokrat smo poklicali v Austin, v ameriški Teksas, kjer živi bolj malo Slovencev. A med njimi je Manja Hossa.
Nina Delakorda živi blizu slovensko-avstrijske meje v Celovcu. Tam je nadzornica na gradbiščih, sodeluje tudi pri velikih gradbenih projektih, trenutno recimo nadzoruje gradnjo nove železniške proge med Gradcem in Celovcom.
Julijo Sardelić je v Firence pripeljala akademska kariera, všeč ji je predvsem toplo podnebje in oblična kava. Pravi, da mesto včasih deluje kar kot ameriška enklava.
Nadarjen slovenski kontrabasist mlajše generacije, ki je bil leta 2011 sprejet med slovite Dunajske filharmonike.
Maja Rutar Smedmark je v Älmhult na Švedskem prišla po velikem naključju. Älmhult je rodni kraj Ikee.
Neveljaven email naslov