Z ležečim kolesom, ki po obliki spominja na ribo, se vozi 130 km/h. V Združenih državah Amerike živi z družino, dela kot raziskovalec in razvijalec in podira hitrostne rekorde z vozilom na človeški pogon. “Je zelo posebeno vozilo. Vozim vzratno, uporabljam ogledalo, da vidim predse. Površina vozila je zelo majhna, kar neposredno vpliva na zračni upor, je pa še vedno na dveh kolesih. Nekaterim ljudem se zdi izjemno težko kaj takega izpeljati, ampak dejansko ni. Tudi vzratno je možno peljati zelo hitro na dveh kolesih.”

V Združenih državah Amerike živi z družino, dela kot raziskovalec in razvijalec in podira hitrostne rekorde, je eden najhitrejših z vozilom na človeški pogon

Rekorde Damjan Zabovnik podira na cesti v Nevadi. V puščavi, kjer je blizu zgolj grmovje in nekaj manjših kamnov, kar je pomembno tudi zaradi varnosti ob morebitnem padcu, pojasnjuje. Vozi se z nekakšnim bolidom oz. ležečim kolesom, ki po obliki spominja na ribo ali raketo.

“Je zelo posebeno vozilo. Vozim vzratno, uporabljam ogledalo, da vidim predse. Površina vozila je zelo majhna, kar neposredno vpliva na zračni upor, je pa še vedno na dveh kolesih. Nekaterim ljudem se zdi kaj takega težko izpeljati, ampak dejansko ni. Tudi vzratno se da na dveh kolesih peljati zelo hitro.”

Ujetost v zanko pri uresničevanju ameriških sanj

Pojasnjuje, da se mu je s svetovnimi rekordi ponudila velika priložnost. Pridobil je zeleno karto. In sicer zaradi izjemnih dosežkov in sposobnosti. “To je potrditev zame, zakaj pa ne bi poskusil, sem si rekel. Še vedno se lahko vrnem v Slovenijo. Pač, zenkrat nam je življenje tukaj lažje.”

Pravi, da ameriške sanje temeljijo na “zakreditiranju in veliko dela, da odplačaš dolgove in da poleg tega sproti kupuješ še veliko dobrin. Spoznal sem, da je priložnosti za delo veliko, zaslužek je lahko dober, če si sposoben, je pa problem najti prosti čas. Tu se ujamemo v zanko, ker ponavadi prevoz na delo in nazaj domov vzame veliko časa, za moje hobije pa ostaja vse manj časa.”

Avtomatizirana mobilnost ne prinaša zgolj prednosti

Glede mobilnosti v prihodnosti ni najbolj optimističen. “Stvari gredo na žalost v to smer, da nas bodo naokoli vozili računalniki, v tem ne vidim kaj dosti svobode. Seveda bodo kakšnega neumneža obvarovali pred nesrečo, kakšnemu pametnemu človeku pa bodo nesrečo tudi zakrivili.”

Opozarja, da so računalniki zmotljivi, v realnem svetu pa je tudi veliko nepredvidljivih okoliščin. “Vsega ne moreš simulirati in sprogramirati. Dela se na brezpilotnih letalih, dela se na brezpilotnih avtomobilih, morda bodo kolesa še manj udeležena v prometu, bomo videli. Upam, da ne bomo šli preveč globoko v visoke tehnologije, kajti potem se še bolj odmaknemo od narave, kar posledično vpliva tudi na to, da postanemo manj zdravi.”