Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po izobrazbi je biotehnolog, z učenjem kitajščine pa je začel po naključju, ne da bi s tem načrtoval izboljšanje zaposlitvenih možnosti. A zdaj ugotavlja, da je poznavanje biotehnologije in jezika “posrečena kombinacija”, ki mu je prinesla prednost na trgu in službo. Pri izpostavi slovenskega podjetja skrbi za vpeljevanje tehnologij na kitajski trg. Prvi pogled na Šanghaj pred štirimi leti ga je popolnoma šokiral.
Jezika se Vid Skvarča ne uči zaradi ekonomskih razlogov, ampak zato, ker je kitajščina v njegovo takrat vsakdanje življenje vnesla nekaj povsem nevsakdanjega
Vid Skvarča je po izobrazbi biotehnolog, kitajščino pa se je začel učiti po naključju, ne da bi s tem načrtoval izboljšanje zaposlitvenih možnosti. A zdaj ugotavlja, da je poznavanje biotehnologije in jezika “posrečena kombinacija”, ki mu je prinesla prednost na trgu in službo. Pri izpostavi slovenskega podjetja skrbi za vpeljevanje njihovih tehnologij na kitajski trg.
Pogled na Šanghaj pred štirimi leti ga je popolnoma šokiral. Mesto si je namreč predstavljal kot nekakšno središče za proizvodnjo cenenih izdelkov za Zahod z veliko zastarele tehnologije in revščine. Kmalu je spoznal, kako zelo se je motil.
“Mesto mi je vzelo dih. Gre za eno najbolj razvitih mest na svetu. Tukaj na Kitajskem velja za svetilnik upanja. Veliko mladih pride iz vse države, da bi zagotovili boljšo prihodnost sebi in svojim družinam. In vsi ti ljudje dajo mestu neko neverjetno dinamiko, ki mi tudi izjemno ustreza. Pravzaprav, čeprav je to malo ironično, sem v Šanghaju našel neko svobodo, ki mi je Slovenija ali pa Evropa nista mogli zagotoviti.”
Po izobrazbi je biotehnolog, z učenjem kitajščine pa je začel po naključju, ne da bi s tem načrtoval izboljšanje zaposlitvenih možnosti. A zdaj ugotavlja, da je poznavanje biotehnologije in jezika “posrečena kombinacija”, ki mu je prinesla prednost na trgu in službo. Pri izpostavi slovenskega podjetja skrbi za vpeljevanje tehnologij na kitajski trg. Prvi pogled na Šanghaj pred štirimi leti ga je popolnoma šokiral.
Jezika se Vid Skvarča ne uči zaradi ekonomskih razlogov, ampak zato, ker je kitajščina v njegovo takrat vsakdanje življenje vnesla nekaj povsem nevsakdanjega
Vid Skvarča je po izobrazbi biotehnolog, kitajščino pa se je začel učiti po naključju, ne da bi s tem načrtoval izboljšanje zaposlitvenih možnosti. A zdaj ugotavlja, da je poznavanje biotehnologije in jezika “posrečena kombinacija”, ki mu je prinesla prednost na trgu in službo. Pri izpostavi slovenskega podjetja skrbi za vpeljevanje njihovih tehnologij na kitajski trg.
Pogled na Šanghaj pred štirimi leti ga je popolnoma šokiral. Mesto si je namreč predstavljal kot nekakšno središče za proizvodnjo cenenih izdelkov za Zahod z veliko zastarele tehnologije in revščine. Kmalu je spoznal, kako zelo se je motil.
“Mesto mi je vzelo dih. Gre za eno najbolj razvitih mest na svetu. Tukaj na Kitajskem velja za svetilnik upanja. Veliko mladih pride iz vse države, da bi zagotovili boljšo prihodnost sebi in svojim družinam. In vsi ti ljudje dajo mestu neko neverjetno dinamiko, ki mi tudi izjemno ustreza. Pravzaprav, čeprav je to malo ironično, sem v Šanghaju našel neko svobodo, ki mi je Slovenija ali pa Evropa nista mogli zagotoviti.”
Ana Jeseničnik živi v predmestju Lozane, drugega največjega mesta ob Ženevskem jezeru. Dela v podjetju, ki se ukvarja s prodajo dronov za kartiranje.
Bogdan Batič je diplomat, ki je služboval že v Belgiji, Indiji in Etiopiji, zdaj je v Sudanu. O "sončnem" Kartumu v Globalni vasi.
Peter Lah je predavatelj na Gregorijanski univerzi v Rimu, tam živi že 5 let. Ugotavlja, da res vse poti vodijo v Rim, vendar se tam ni prav prijetno voziti z avtomobilom.
Cveto Podlogar iz Gorij pri Bledu je bil član jugoslovanske reprezentance v smučarskih tekih, po koncu aktivne kariere se je odpravil na popotovanje po svetu in se ustavil na Japonskem.
Dejan Rabič študira v enem najlepših francoskih mest, pravi pa, da imajo v Grenoblu ogromno birokaracije.
Neža Rangus je v Sloveniji študirala kemijsko tehnologijo, na Norveško se je odpravila študirati poslovne vede, posel pa našla v zagonskem podjetju, ki povezuje novinarje s časopisnimi hišami po vsem svetu. Na Norveškem jo moti predvsem vreme.
Krakov je po besedah Klemna Kvedra kulturno veliko bolj zanimiv kot Varšava, tudi cenejši. Je živahno mesto, veliko je festivalov in kulturnih dogodkov. Imajo pa velik problem s smogom, zrak je zelo onesnažen
Vsak četrtek zjutraj na Valu 202 govorimo s Slovenci, ki živijo po svetu. Tokrat smo poklicali v Armenijo.
Neveljaven email naslov