Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ištvan Išt Huzjan je svobodni umetnik, ki ga je pot prek Italije, Nizozemske in Južne Koreje pripeljala do Bruslja, ki je med drugim tudi izjemno bogato stičišče raznovrstnih kulturnih in umetniških izrazov. Eden izmed projektov, pri katerih je sodeloval, govori o tem, da kapital in umetnost nista nezdružljiva, temveč se lahko denimo med vlagatelji v mestno infrastrukturo in umetniki, ki vanjo vdahnejo življenje, razvije plodno sodelovanje.
Ištvan Išt Huzjan je svobodni umetnik, ki ga je pot prek Italije, Nizozemske in Južne Koreje pripeljala do Bruslja
Prestolnica, ki velja za politično, gospodarsko, diplomatsko in birokratsko središče stare celine, je po besedah Ištvana Išta Huzjana veliko več. Med drugim tudi izjemno bogato stičišče raznovrstnih kulturnih in umetniških izrazov. Eden izmed projektov, pri katerih je sodeloval, govori o tem, da kapital in umetnost nista nezdružljiva, temveč se lahko denimo med vlagatelji v mestno infrastrukturo in umetniki, ki vanjo vdahnejo življenje, razvije plodno sodelovanje.
Bruseljčani srednjih let z različnimi ozadji – poslovna ženska, znanstvenica, dva arhitekta – so se odločili, da bodo propadlo tovarno nakita obnovili za svoja stanovanja. Do prenove pa so jim bližnji umetniki predlagali, da jim prostore odstopijo v uporabo.
“Nekaj malega so nam zaračunali in v roku dveh let smo naredili razstavišče, koncertno dvorano, sedem individualnih in dva kolektivna ateljeja. Ko se je vse to zgodilo, so ti ljudje spoznali vrednost tega, da sobivaš s kulturo, videli so, kako se je zaradi tega začela spreminjati soseska in niso se odzvali kot neki agresiven kapitalist, da bi to ob prenovi po višji ceni prodali.”
Ištvan Išt Huzjan je svobodni umetnik, ki ga je pot prek Italije, Nizozemske in Južne Koreje pripeljala do Bruslja, ki je med drugim tudi izjemno bogato stičišče raznovrstnih kulturnih in umetniških izrazov. Eden izmed projektov, pri katerih je sodeloval, govori o tem, da kapital in umetnost nista nezdružljiva, temveč se lahko denimo med vlagatelji v mestno infrastrukturo in umetniki, ki vanjo vdahnejo življenje, razvije plodno sodelovanje.
Ištvan Išt Huzjan je svobodni umetnik, ki ga je pot prek Italije, Nizozemske in Južne Koreje pripeljala do Bruslja
Prestolnica, ki velja za politično, gospodarsko, diplomatsko in birokratsko središče stare celine, je po besedah Ištvana Išta Huzjana veliko več. Med drugim tudi izjemno bogato stičišče raznovrstnih kulturnih in umetniških izrazov. Eden izmed projektov, pri katerih je sodeloval, govori o tem, da kapital in umetnost nista nezdružljiva, temveč se lahko denimo med vlagatelji v mestno infrastrukturo in umetniki, ki vanjo vdahnejo življenje, razvije plodno sodelovanje.
Bruseljčani srednjih let z različnimi ozadji – poslovna ženska, znanstvenica, dva arhitekta – so se odločili, da bodo propadlo tovarno nakita obnovili za svoja stanovanja. Do prenove pa so jim bližnji umetniki predlagali, da jim prostore odstopijo v uporabo.
“Nekaj malega so nam zaračunali in v roku dveh let smo naredili razstavišče, koncertno dvorano, sedem individualnih in dva kolektivna ateljeja. Ko se je vse to zgodilo, so ti ljudje spoznali vrednost tega, da sobivaš s kulturo, videli so, kako se je zaradi tega začela spreminjati soseska in niso se odzvali kot neki agresiven kapitalist, da bi to ob prenovi po višji ceni prodali.”
Tadej Košmrlj je v studio povabil Dušana Repiča, ki že 16 let živi na Baliju v Indoneziji.
Robi Poredoš v New Yorku živi že 17 let, dela kot novinar. Na zahvalni četrtek je spregovoril o prometnih zamaških na letališčih in cestah, saj je to dan, ko se na pot odpravi največje število Američanov. Tudi na severovzhodu ZDA so glavna tema zadnjih dni odnosi med rasami, ki vsaj na prvi pogled po protestih v Fergusonu trenutno niso najboljši. Ko govoriš o New Yorku, pa se seveda ne moreš izogniti teku - najbolj priljubljenemu športu v mestu.
Jan Stele je pet let živel v Parizu, zdaj pa se je preselil v Moskvo. Pravi, da je Putin car tudi med mladimi. Kot nekakšen idol.
Katja Dernulovec je dve leti živela na Novi Zelandiji, ker pa se ji je iztekla delovna viza, je morala nazaj domov.
Avstralija morda že dolgo ni več obljubljena dežela, se pa tudi tam dobi slovenske napolitanke in kranjsko klobaso. Sintija Dobrotinšek se je za Globalno vas javila iz Sydneya.
Iva živi na Tajvanu že sedem let. Kot večina gostov v Globalni vasi, je prišla zaradi študija, ostala pa zaradi službe.
V Globalni vasi smo gostili Marjeto Kuralt, ki trenutno živi in dela v Berlinu, kamor se je, zaradi onesnaženosti preselila iz Šanghaja.
Urša Cehner živi v prestolnici Azerbajdžana. Država in njena prestolnica odpirata svoja vrata in kot je povedala Urša, v Bakuju živi kar nekaj Slovencev. Kakšno je njeno življenje v starem mestnem jedru, ki je del svetovne dediščine UNESCA, lahko slišite v Globalni vasi.
Je prostovoljka, aktivistka, novinarka. 10 let po olimpijskih igrah v Atenah so ostali bridki spomini.
Aljoša Petrič že 2,5 leti živi na Kanarskih otokih. Preživlja se z modno in poročno fotografijo in surfa.
Neveljaven email naslov