Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Aprila Cotič Jasaitiene dela v valutni banki, kjer je zadolžena za komuniciranje s poslovnimi partnerji z Balkana. V baltski državi, ki ji je dolga desetletja vladal komunistični režim nekdanje Sovjetske zveze, povprečna bruto plača dosega manj kot osemsto evrov. Veliko je sive ekonomije; podjetja delavcem uradno izplačujejo minimalno plačo. Da bi državi plačevala čim manj prispevkov, dodatke k plačam podjetja urejajo z raznimi aneksi ali pa izplačujejo kar “na roko”.
Aprila Cotič Jasaitienė dela v valutni banki, v kateri je odgovorna za komuniciranje s poslovnimi partnerji z Balkana
V baltski državi, ki jo je dolga desetletja zaznamoval komunistični režim nekdanje Sovjetske zveze, povprečna bruto plača znaša manj kot 800 evrov. Veliko je sive ekonomije; podjetja delavcem uradno izplačujejo minimalne plače. Da bi državi plačevala čim manj prispevkov, dodatke k plačam urejajo prek raznih aneksov ali pa izplačujejo kar »na roke«.
Latvijska kultura je po besedah naše sogovornice kultura sprejemanja in sledenja, kar se kaže tudi v pohlevnosti delavskega razreda, ki se pritožuje le izjemoma, še redkeje pa dejavno bori za svoje pravice. Pa tudi nasploh, ugotavlja, so Latvijci zelo zaprti.
»Imam seveda tudi prijatelje Latvijce. Ampak še vedno ne vem, kaj točno mislijo. Če smo Slovenci zaprti za Balkan, so oni še veliko bolj zaprti na tej lestvici.«
Aprila Cotič Jasaitiene dela v valutni banki, kjer je zadolžena za komuniciranje s poslovnimi partnerji z Balkana. V baltski državi, ki ji je dolga desetletja vladal komunistični režim nekdanje Sovjetske zveze, povprečna bruto plača dosega manj kot osemsto evrov. Veliko je sive ekonomije; podjetja delavcem uradno izplačujejo minimalno plačo. Da bi državi plačevala čim manj prispevkov, dodatke k plačam podjetja urejajo z raznimi aneksi ali pa izplačujejo kar “na roko”.
Aprila Cotič Jasaitienė dela v valutni banki, v kateri je odgovorna za komuniciranje s poslovnimi partnerji z Balkana
V baltski državi, ki jo je dolga desetletja zaznamoval komunistični režim nekdanje Sovjetske zveze, povprečna bruto plača znaša manj kot 800 evrov. Veliko je sive ekonomije; podjetja delavcem uradno izplačujejo minimalne plače. Da bi državi plačevala čim manj prispevkov, dodatke k plačam urejajo prek raznih aneksov ali pa izplačujejo kar »na roke«.
Latvijska kultura je po besedah naše sogovornice kultura sprejemanja in sledenja, kar se kaže tudi v pohlevnosti delavskega razreda, ki se pritožuje le izjemoma, še redkeje pa dejavno bori za svoje pravice. Pa tudi nasploh, ugotavlja, so Latvijci zelo zaprti.
»Imam seveda tudi prijatelje Latvijce. Ampak še vedno ne vem, kaj točno mislijo. Če smo Slovenci zaprti za Balkan, so oni še veliko bolj zaprti na tej lestvici.«
Gostja Globalne vasi je bila tokrat Eva Kern, študentka mednarodnih odnosov, ki se je podala na izmenjavo v Kobenhavn.
Anja Novak živi v Vancouvru. V pogovoru se seveda nismo mogli izogniti tudi hokeju.
Peter Matjašič dela za organizacijo Open Society, ki se ukvarja s pravicami manjšin. Je tudi predsednik Evropskega mladinskega foruma, trenutno živi v Barceloni.
Filip Drnovšek Zorko je član zmagovalne ekipe študentov kolidža Trinity Univerze v Cambridgeu, ki je še tretjič v zgodovini britanskega tv-kviza University Challenge pometla s konkurenco. Filip v Veliki Britaniji študira naravoslovje, veliko časa pa preživi tudi na Japonskem.
Na Stanfordu pripravlja doktorat iz matematike: "Debate, ki prihajajo na plan, so, kako najti ravnovesje med delom in hobiji."
David Vehovec v New Yorku študira ples in se pri več slavnih plesalcih uči salse.
Šest slovenskih mladih zdravnikov in študentov medicinske in zdravstvene fakultete v Ugandi pomaga tamkajšnjem prebivalstvu, ki nima dostopa do osnove oskrbe.
Ana Pincolič se je oglasila iz Mozambika. V afriški državi dela v mednarodni šoli in poučuje četrti razred.
Je docent na Washington State University. Raziskuje povezave med novinarstvom, medijsko produkcijo, družbenimi omrežji in športom. Zanimajo ga tudi medijske krajine v postsocialističnih in postkolonialnih družbah. Naslov njegovega naslednjega znanstvenega članka bo "Če je videti dobro, bo tudi občutek dober" ... In kako vidi življenje čez lužo? Kakšni so občutki? Razlik je precej ...
Finančnik Jaka Vidrih o praznikih, tempu življenja in drogah v Kolumbiji.
V Globalno vas se je tokrat javil Marjan Janžekovič, ki živi v Sidneyju.
Neveljaven email naslov