Generativni fonolog se po letih preseljevanja z ene na drugo svetovno univerzo v Torontu prvič počuti domače.

Generativni fonolog se po letih preseljevanja z ene na drugo svetovno univerzo v Torontu prvič počuti domače ...

… in varno. Na Norveškem so mu po dveh tednih, odkar ga je kupil, kar izpred policijske postaje ukradli kolo, na meji s Švedsko pa vdrli v avto. V Kanadi v dobrih petih letih še ni imel takšnih slabih izkušenj.

Peter Jurgec, sicer akademik, dvojni doktor jezikoslovja, se ukvarja predvsem s področjem generativne fonologije. Poenostavljeno gre za vedo o tem, kako in zakaj so slišati posamezni glasovi v maternih jezikih in narečjih govorcev. Pri enem od predmetov, ki jih poučuje, se predavanj udeležuje skoraj 500 študentov, pomaga mu 14 asistentov. Kljub napornemu urniku mu množica dijakov pomeni izziv in pomoč pri raziskovanju, zato o vrnitvi v Slovenijo za zdaj še ne razmišlja.

Se pa v Slovenijo pogosto vrača, tudi s svojimi študenti. Na Mostecu pri Brežicah so na primer s posebno masko merili, koliko zraka gre pri govoru skozi nos in koliko skozi usta. Ugotovili so, da ima tamkajšnje narečje nosni J, glas, ki povzroča nosno harmonijo. Tak pojav so našli le še pri enem jeziku, ki ga govorijo v Etiopiji.

“Slovenščina ima zanimiv pojav, ki ga ima malo drugih jezikov, na primer latvijščina in katalonščina. Pogosto zamenjuje glasove, ki so prevzeti iz drugih jezikov, čeprav so ti v slovenščini čisto sprejemljivi. Angleški è in ò tako spreminja v é in ó. Primer je priimek ameriškega senatorja Romneyja, ki v poslovenjeni obliki namesto širokega o dobi ozkega.”