Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jasmino Takano je že v otroštvu, ko je večino svojega prostega časa posvečala gledanju japonskih animiranih risank, navdušila Dežela vzhajajočega sonca.
Jasmino Takano je že v otroštvu, ko je večino svojega prostega časa posvečala gledanju japonskih animiranih risank, navdušila Dežela vzhajajočega sonca
Tudi zato se je pozneje (ne brez težav in ne prav v najkrajšem možnem času) prebila skozi študij japonščine, pred petimi leti pa preselila v deželo vzhajajočega sonca. Zdaj dela kot učiteljica angleščine v zasebnem vrtcu in na tem delovnem mestu bo v skladu z japonskimi praksami najverjetneje dočakala pokojnino. V pogovoru med drugim razlaga nekatere tamkajšnje kulturne posebnosti, kot je družbena sprejemljivost razkazovanja (lepih!) nog v primerjavi z zgornjim delom oprsja in ramen, ali pa odnos Japoncev do sadja, ki ga uživajo bolj poredko. Ko ga, si ga privoščijo konkretno. Za lično melono, ki je menda lahko npr. poslovno darilo, odštejejo tudi do sto evrov.
“V Sloveniji kilogram jabolk dobim za mogoče dva evra. Tukaj bom dala za eno jabolko en evro, ampak to je še poceni. Če hočeš malo lepše ali malo večje jabolko, lahko zanj daš že tri ali štiri evre.”
Zakaj?
“To je zaradi načina, kako gojijo to sadje, ker mora biti vse popolno. In ga dobesedno polirajo ter vsak posamezen sadež ovijejo, da je čim bolj popoln. V trgovini se prodajajo samo najpopolnejši sadeži, biti morajo brez napak. Zato so takšne cene, ker se dosti nepopolnega sadja vrže stran.”
Jasmino Takano je že v otroštvu, ko je večino svojega prostega časa posvečala gledanju japonskih animiranih risank, navdušila Dežela vzhajajočega sonca.
Jasmino Takano je že v otroštvu, ko je večino svojega prostega časa posvečala gledanju japonskih animiranih risank, navdušila Dežela vzhajajočega sonca
Tudi zato se je pozneje (ne brez težav in ne prav v najkrajšem možnem času) prebila skozi študij japonščine, pred petimi leti pa preselila v deželo vzhajajočega sonca. Zdaj dela kot učiteljica angleščine v zasebnem vrtcu in na tem delovnem mestu bo v skladu z japonskimi praksami najverjetneje dočakala pokojnino. V pogovoru med drugim razlaga nekatere tamkajšnje kulturne posebnosti, kot je družbena sprejemljivost razkazovanja (lepih!) nog v primerjavi z zgornjim delom oprsja in ramen, ali pa odnos Japoncev do sadja, ki ga uživajo bolj poredko. Ko ga, si ga privoščijo konkretno. Za lično melono, ki je menda lahko npr. poslovno darilo, odštejejo tudi do sto evrov.
“V Sloveniji kilogram jabolk dobim za mogoče dva evra. Tukaj bom dala za eno jabolko en evro, ampak to je še poceni. Če hočeš malo lepše ali malo večje jabolko, lahko zanj daš že tri ali štiri evre.”
Zakaj?
“To je zaradi načina, kako gojijo to sadje, ker mora biti vse popolno. In ga dobesedno polirajo ter vsak posamezen sadež ovijejo, da je čim bolj popoln. V trgovini se prodajajo samo najpopolnejši sadeži, biti morajo brez napak. Zato so takšne cene, ker se dosti nepopolnega sadja vrže stran.”
Gostja Globalne vasi je bila tokrat Eva Kern, študentka mednarodnih odnosov, ki se je podala na izmenjavo v Kobenhavn.
Anja Novak živi v Vancouvru. V pogovoru se seveda nismo mogli izogniti tudi hokeju.
Peter Matjašič dela za organizacijo Open Society, ki se ukvarja s pravicami manjšin. Je tudi predsednik Evropskega mladinskega foruma, trenutno živi v Barceloni.
Filip Drnovšek Zorko je član zmagovalne ekipe študentov kolidža Trinity Univerze v Cambridgeu, ki je še tretjič v zgodovini britanskega tv-kviza University Challenge pometla s konkurenco. Filip v Veliki Britaniji študira naravoslovje, veliko časa pa preživi tudi na Japonskem.
Na Stanfordu pripravlja doktorat iz matematike: "Debate, ki prihajajo na plan, so, kako najti ravnovesje med delom in hobiji."
David Vehovec v New Yorku študira ples in se pri več slavnih plesalcih uči salse.
Šest slovenskih mladih zdravnikov in študentov medicinske in zdravstvene fakultete v Ugandi pomaga tamkajšnjem prebivalstvu, ki nima dostopa do osnove oskrbe.
Ana Pincolič se je oglasila iz Mozambika. V afriški državi dela v mednarodni šoli in poučuje četrti razred.
Je docent na Washington State University. Raziskuje povezave med novinarstvom, medijsko produkcijo, družbenimi omrežji in športom. Zanimajo ga tudi medijske krajine v postsocialističnih in postkolonialnih družbah. Naslov njegovega naslednjega znanstvenega članka bo "Če je videti dobro, bo tudi občutek dober" ... In kako vidi življenje čez lužo? Kakšni so občutki? Razlik je precej ...
Finančnik Jaka Vidrih o praznikih, tempu življenja in drogah v Kolumbiji.
V Globalno vas se je tokrat javil Marjan Janžekovič, ki živi v Sidneyju.
Neveljaven email naslov