Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Strojnik z izkušnjami v informacijski tehnologiji se je pred dobrimi petimi leti, v obdobju pomanjkanja služb v Sloveniji, preselil v Oslo, kjer ga je že čakala partnerica, arhitektka, ki je tam opravljala nekajmesečno prakso. Trenutno Marko dela v podjetju, ki se ukvarja z vzpostavljanjem javnih sistemov izposoje koles v več mestih po Evropi, vendar bi lahko (če bo ubral norveški pristop k upravljanju kariere) kmalu zamenjal službo. Norvežani jih namreč po njegovih besedah kar pogosto: približno vsaka tri leta. K temu, ugiba, morda delno pripomore tudi pregovorna "severnjaška zaprtost", ki jo sam raje imenuje nesposobnost ali nepripravljenost reševati še tako majhne razlike v mnenjih oz. možne konflikte. Zato je menda tujcu tam težko najti mesto v družbi domačinov.
Naš sogovornik ugotavlja še, da covid 19 Norveško prizadel precej manj kot večino evropskih držav; predvsem po zaslugi množičnega testiranja in na splošno dobrega delovanja države, ki je poskrbela za vse (tudi delavce v kulturi), pa tudi dejstva, da so pravila vedenja v družbi že pred epidemijo predpisovala upoštevanje t. i. socialne distance.
Marko Marovt je strojnik z izkušnjami v informacijski tehnologiji, ki se je pred dobrimi petimi leti, v obdobju pomanjkanja služb v Sloveniji, preselil v Oslo
Tam ga je že čakala partnerica, arhitektka, ki je tam opravljala nekajmesečno prakso. Trenutno Marko dela v podjetju, ki se ukvarja z vzpostavljanjem javnih sistemov izposoje koles v več mestih po Evropi, vendar bi lahko (če bo ubral norveški pristop k upravljanju kariere) kmalu zamenjal službo. Norvežani jih namreč po njegovih besedah kar pogosto: približno vsaka tri leta. K temu, ugiba, morda delno pripomore tudi pregovorna "severnjaška zaprtost", ki jo sam raje imenuje nesposobnost ali nepripravljenost reševati še tako majhne razlike v mnenjih. Zato je menda tujcu tam težko najti mesto v družbi domačinov.
"Na delovnem mestu je težko vedeti, kdaj si kaj naredil narobe. Kakor koli delaš, ne dobiš "feedbacka". Dostikrat se konflikti ne rešujejo, zato ker se Norvežani zelo bojijo soočenja."
Naš sogovornik ugotavlja še, da covid 19 Norveško prizadel precej manj kot večino evropskih držav; predvsem po zaslugi množičnega testiranja in na splošno dobrega delovanja države, ki je poskrbela za vse (tudi delavce v kulturi), pa tudi dejstva, da so pravila vedenja v družbi že pred epidemijo predpisovala upoštevanje t. i. socialne distance.
Strojnik z izkušnjami v informacijski tehnologiji se je pred dobrimi petimi leti, v obdobju pomanjkanja služb v Sloveniji, preselil v Oslo, kjer ga je že čakala partnerica, arhitektka, ki je tam opravljala nekajmesečno prakso. Trenutno Marko dela v podjetju, ki se ukvarja z vzpostavljanjem javnih sistemov izposoje koles v več mestih po Evropi, vendar bi lahko (če bo ubral norveški pristop k upravljanju kariere) kmalu zamenjal službo. Norvežani jih namreč po njegovih besedah kar pogosto: približno vsaka tri leta. K temu, ugiba, morda delno pripomore tudi pregovorna "severnjaška zaprtost", ki jo sam raje imenuje nesposobnost ali nepripravljenost reševati še tako majhne razlike v mnenjih oz. možne konflikte. Zato je menda tujcu tam težko najti mesto v družbi domačinov.
Naš sogovornik ugotavlja še, da covid 19 Norveško prizadel precej manj kot večino evropskih držav; predvsem po zaslugi množičnega testiranja in na splošno dobrega delovanja države, ki je poskrbela za vse (tudi delavce v kulturi), pa tudi dejstva, da so pravila vedenja v družbi že pred epidemijo predpisovala upoštevanje t. i. socialne distance.
Marko Marovt je strojnik z izkušnjami v informacijski tehnologiji, ki se je pred dobrimi petimi leti, v obdobju pomanjkanja služb v Sloveniji, preselil v Oslo
Tam ga je že čakala partnerica, arhitektka, ki je tam opravljala nekajmesečno prakso. Trenutno Marko dela v podjetju, ki se ukvarja z vzpostavljanjem javnih sistemov izposoje koles v več mestih po Evropi, vendar bi lahko (če bo ubral norveški pristop k upravljanju kariere) kmalu zamenjal službo. Norvežani jih namreč po njegovih besedah kar pogosto: približno vsaka tri leta. K temu, ugiba, morda delno pripomore tudi pregovorna "severnjaška zaprtost", ki jo sam raje imenuje nesposobnost ali nepripravljenost reševati še tako majhne razlike v mnenjih. Zato je menda tujcu tam težko najti mesto v družbi domačinov.
"Na delovnem mestu je težko vedeti, kdaj si kaj naredil narobe. Kakor koli delaš, ne dobiš "feedbacka". Dostikrat se konflikti ne rešujejo, zato ker se Norvežani zelo bojijo soočenja."
Naš sogovornik ugotavlja še, da covid 19 Norveško prizadel precej manj kot večino evropskih držav; predvsem po zaslugi množičnega testiranja in na splošno dobrega delovanja države, ki je poskrbela za vse (tudi delavce v kulturi), pa tudi dejstva, da so pravila vedenja v družbi že pred epidemijo predpisovala upoštevanje t. i. socialne distance.
Tadej Vrabec je na Nizozemskem slabi 2 leti. Ob prihodu se je precej selil, zdaj pa je v mestu Leiden, saj je tako najbližje svoji službi.
Nina Rotner pravi, da je imela ob zmagi Nemcev na svetovnem prvenstvu v nogometu tudi ona solzne oči, čeprav sploh ne spremlja nogometa.
Martin Bizjak se je po študiju odpravil na delo v Avstrijo, v mesto Dornbirn, kjer dela v podjetju za izdelavo luči, prilagojene kupcem. Dornbirn, 10. največje avstrijsko mesto, poznajo predvsem ljubitelji športa, od tam namreč izhaja hokejska ekipa, ki igra v razširjenem avstrijskem hokejskem prvenstvu. Z Martinom torej tudi o tem, ali je hokej še vedno šport številka ena v mestu in ali je Bodensko jezero te dni že dovolj toplo za kopanje.
Martin Bizjak se je po študiju odpravil na delo v Avstrijo, v mesto Dornbirn, kjer dela v podjetju za izdelavo luči, prilagojene kupcem. Dornbirn, 10. največje avstrijsko mesto, poznajo predvsem ljubitelji športa, od tam namreč izhaja hokejska ekipa, ki igra v razširjenem avstrijskem hokejskem prvenstvu. Z Martinom torej tudi o tem, ali je hokej še vedno šport številka ena v mestu in ali je Bodensko jezero te dni že dovolj toplo za kopanje.
Nena Močnik študira v Los Angelesu, kjer je ena izmed redkih kolesark v mestu. Pravi, da mesto v resnici ni tako filmsko, veliko je nasilja.
Nena Močnik študira v Los Angelesu, kjer je ena izmed redkih kolesark v mestu. Pravi, da mesto v resnici ni tako filmsko, veliko je nasilja.
Gostja Globalne vasi je bila tokrat Eva Kern, študentka mednarodnih odnosov, ki se je podala na izmenjavo v Kobenhavn.
Gostja Globalne vasi je bila tokrat Eva Kern, študentka mednarodnih odnosov, ki se je podala na izmenjavo v Kobenhavn.
Anja Novak živi v Vancouvru. V pogovoru se seveda nismo mogli izogniti tudi hokeju.
Peter Matjašič dela za organizacijo Open Society, ki se ukvarja s pravicami manjšin. Je tudi predsednik Evropskega mladinskega foruma, trenutno živi v Barceloni.
Filip Drnovšek Zorko je član zmagovalne ekipe študentov kolidža Trinity Univerze v Cambridgeu, ki je še tretjič v zgodovini britanskega tv-kviza University Challenge pometla s konkurenco. Filip v Veliki Britaniji študira naravoslovje, veliko časa pa preživi tudi na Japonskem.
Neveljaven email naslov