Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Aurora Jana Frank se je novembra, ob začetku dolge zime, preselila na Islandijo. "Nikoli si nisem mislila, da bom pristala na tako mrzlem delčku naše Zemlje."
Aurora Jana Frank se je novembra, ob začetku dolge zime, preselila na Islandijo
Čakalo jo je delo v domu za starejše v manjšem kraju na jugu Islandije. Kraj s težko izgovorljivim imenom, Kirkjubaejarklaustur, je hitro postal njen dom.
Aurora Jana Frank s stanovalci doma že klepeta v islandščini, nekatere islandske navade pa jo še vedno motijo. "Naučila sem se, da vsega ne morem razumeti, lahko pa to vseeno sprejmem."
“Kot 'šparovni' Slovenki mi nikakor ni šlo v glavo, kako lahko imajo celo zimo odprto okno in zraven na vso moč prižgane radiatorje.”
Islandija je znana tudi po (za nas) visokih cenah. Aurora pravi, da nekatere cene zelo začudijo, tudi če imaš islandsko plačo: “Cena grozdja se na Islandiji verjetno začne z desetimi evri za kilogram.”
“Želela sem poskusiti islandske maline, ki jih gojijo v steklenjakih. In ko sva s kolegico potovali okoli Islandije, sva se ustavili na neki kmetiji in sem kupila plastično posodico, v kateri je bilo 125 gramov malin, to se pravi, dno je bilo ravno pokrito. Cena je bila sedemsto islandskih kron, to bi bilo recimo okoli štiri evre osemdeset. Po tistem sem si obljubila, da islandskega sadja vsaj kmalu ne (kupim) več, ker česa tako kislega v življenju še nisem jedla.”
Aurora Jana Frank se je novembra, ob začetku dolge zime, preselila na Islandijo. "Nikoli si nisem mislila, da bom pristala na tako mrzlem delčku naše Zemlje."
Aurora Jana Frank se je novembra, ob začetku dolge zime, preselila na Islandijo
Čakalo jo je delo v domu za starejše v manjšem kraju na jugu Islandije. Kraj s težko izgovorljivim imenom, Kirkjubaejarklaustur, je hitro postal njen dom.
Aurora Jana Frank s stanovalci doma že klepeta v islandščini, nekatere islandske navade pa jo še vedno motijo. "Naučila sem se, da vsega ne morem razumeti, lahko pa to vseeno sprejmem."
“Kot 'šparovni' Slovenki mi nikakor ni šlo v glavo, kako lahko imajo celo zimo odprto okno in zraven na vso moč prižgane radiatorje.”
Islandija je znana tudi po (za nas) visokih cenah. Aurora pravi, da nekatere cene zelo začudijo, tudi če imaš islandsko plačo: “Cena grozdja se na Islandiji verjetno začne z desetimi evri za kilogram.”
“Želela sem poskusiti islandske maline, ki jih gojijo v steklenjakih. In ko sva s kolegico potovali okoli Islandije, sva se ustavili na neki kmetiji in sem kupila plastično posodico, v kateri je bilo 125 gramov malin, to se pravi, dno je bilo ravno pokrito. Cena je bila sedemsto islandskih kron, to bi bilo recimo okoli štiri evre osemdeset. Po tistem sem si obljubila, da islandskega sadja vsaj kmalu ne (kupim) več, ker česa tako kislega v življenju še nisem jedla.”
Bogdan Batič je diplomat, ki je služboval že v Belgiji, Indiji in Etiopiji, zdaj je v Sudanu. O "sončnem" Kartumu v Globalni vasi.
Peter Lah je predavatelj na Gregorijanski univerzi v Rimu, tam živi že 5 let. Ugotavlja, da res vse poti vodijo v Rim, vendar se tam ni prav prijetno voziti z avtomobilom.
Cveto Podlogar iz Gorij pri Bledu je bil član jugoslovanske reprezentance v smučarskih tekih, po koncu aktivne kariere se je odpravil na popotovanje po svetu in se ustavil na Japonskem.
Dejan Rabič študira v enem najlepših francoskih mest, pravi pa, da imajo v Grenoblu ogromno birokaracije.
Neža Rangus je v Sloveniji študirala kemijsko tehnologijo, na Norveško se je odpravila študirati poslovne vede, posel pa našla v zagonskem podjetju, ki povezuje novinarje s časopisnimi hišami po vsem svetu. Na Norveškem jo moti predvsem vreme.
Krakov je po besedah Klemna Kvedra kulturno veliko bolj zanimiv kot Varšava, tudi cenejši. Je živahno mesto, veliko je festivalov in kulturnih dogodkov. Imajo pa velik problem s smogom, zrak je zelo onesnažen
Vsak četrtek zjutraj na Valu 202 govorimo s Slovenci, ki živijo po svetu. Tokrat smo poklicali v Armenijo.
Nekdanjo kapetanko slovenske odbojkarske reprezentance Jasmino Marijo Kara je ljubezen pripeljala v Turčijo, kjer zdaj dela v marketingu moževega gradbenega podjetja.
Vsak četrtek v Globalni vasi kličemo Slovence po svetu ... Tokrat kličemo Slovenko, ki živi v Ženevi.
Neveljaven email naslov