Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji gostimo izseljenko v Švico, ki nam bo glede na svoje strokovne izkušnje z duševnim zdravjem odgovorila na nekaj vprašanj v zvezi s čustvenim spopadanjem s krizo novega koronavirusa.
V oddaji gostimo izseljenko v Švico, ki nam bo glede na svoje strokovne izkušnje z duševnim zdravjem odgovorila na nekaj vprašanj v zvezi s čustvenim spopadanjem s krizo novega koronavirusa
Kako z virusom živi švicarska družba, kje vse se kaže urejenost tamkajšnjega zdravstvenega in socialnega sistema ter kje morda najde kakšne pomanjkljivosti? Večletna predsednica Združenja staršev otrok dopolnilnega pouka slovenščine v Švici Petra Zajc bo pojasnila tudi, kako lahko (ali težko) takšne neformalne organizacije pomagajo pri spodbujanju želje po spoznavanju svojih korenin in ohranjanju stika z matično kulturo pri otrocih ali bolj plastično: kako v zaslone pametnih telefonov zazrto mladež sploh spodbuditi za to, da bi jo našteti pojmi vsaj malo ganili.
“Med prijatelji in znanci v Sloveniji opažam, da imajo otroci v večji meri že kar vsak svoj pametni telefon. Tukaj ni tako. Mogoče je vzrok za to ta, da mi živimo na vasi, ampak tudi sicer otroci oziroma mladostniki malo pozneje dobijo mobilne telefone. Niso tako razširjeni kot recimo v Sloveniji.”
“Pri Švicarjih je opaziti precej samoiniciativnosti. Tudi ti ukrepi, ki se zdaj sproščajo, so nastali na pobudo združenj, ki organizirajo dogodke, koncerte, različne nogometne prireditve. Izdelali so koncept varovanja, ga predstavili vladi in potem je vlada določila, da se pod posebnimi pogoji lahko na neki prireditvi zbere več kot tisoč ljudi.”
V oddaji gostimo izseljenko v Švico, ki nam bo glede na svoje strokovne izkušnje z duševnim zdravjem odgovorila na nekaj vprašanj v zvezi s čustvenim spopadanjem s krizo novega koronavirusa.
V oddaji gostimo izseljenko v Švico, ki nam bo glede na svoje strokovne izkušnje z duševnim zdravjem odgovorila na nekaj vprašanj v zvezi s čustvenim spopadanjem s krizo novega koronavirusa
Kako z virusom živi švicarska družba, kje vse se kaže urejenost tamkajšnjega zdravstvenega in socialnega sistema ter kje morda najde kakšne pomanjkljivosti? Večletna predsednica Združenja staršev otrok dopolnilnega pouka slovenščine v Švici Petra Zajc bo pojasnila tudi, kako lahko (ali težko) takšne neformalne organizacije pomagajo pri spodbujanju želje po spoznavanju svojih korenin in ohranjanju stika z matično kulturo pri otrocih ali bolj plastično: kako v zaslone pametnih telefonov zazrto mladež sploh spodbuditi za to, da bi jo našteti pojmi vsaj malo ganili.
“Med prijatelji in znanci v Sloveniji opažam, da imajo otroci v večji meri že kar vsak svoj pametni telefon. Tukaj ni tako. Mogoče je vzrok za to ta, da mi živimo na vasi, ampak tudi sicer otroci oziroma mladostniki malo pozneje dobijo mobilne telefone. Niso tako razširjeni kot recimo v Sloveniji.”
“Pri Švicarjih je opaziti precej samoiniciativnosti. Tudi ti ukrepi, ki se zdaj sproščajo, so nastali na pobudo združenj, ki organizirajo dogodke, koncerte, različne nogometne prireditve. Izdelali so koncept varovanja, ga predstavili vladi in potem je vlada določila, da se pod posebnimi pogoji lahko na neki prireditvi zbere več kot tisoč ljudi.”
Bogdan Batič je diplomat, ki je služboval že v Belgiji, Indiji in Etiopiji, zdaj je v Sudanu. O "sončnem" Kartumu v Globalni vasi.
Peter Lah je predavatelj na Gregorijanski univerzi v Rimu, tam živi že 5 let. Ugotavlja, da res vse poti vodijo v Rim, vendar se tam ni prav prijetno voziti z avtomobilom.
Cveto Podlogar iz Gorij pri Bledu je bil član jugoslovanske reprezentance v smučarskih tekih, po koncu aktivne kariere se je odpravil na popotovanje po svetu in se ustavil na Japonskem.
Dejan Rabič študira v enem najlepših francoskih mest, pravi pa, da imajo v Grenoblu ogromno birokaracije.
Neža Rangus je v Sloveniji študirala kemijsko tehnologijo, na Norveško se je odpravila študirati poslovne vede, posel pa našla v zagonskem podjetju, ki povezuje novinarje s časopisnimi hišami po vsem svetu. Na Norveškem jo moti predvsem vreme.
Krakov je po besedah Klemna Kvedra kulturno veliko bolj zanimiv kot Varšava, tudi cenejši. Je živahno mesto, veliko je festivalov in kulturnih dogodkov. Imajo pa velik problem s smogom, zrak je zelo onesnažen
Vsak četrtek zjutraj na Valu 202 govorimo s Slovenci, ki živijo po svetu. Tokrat smo poklicali v Armenijo.
Nekdanjo kapetanko slovenske odbojkarske reprezentance Jasmino Marijo Kara je ljubezen pripeljala v Turčijo, kjer zdaj dela v marketingu moževega gradbenega podjetja.
Vsak četrtek v Globalni vasi kličemo Slovence po svetu ... Tokrat kličemo Slovenko, ki živi v Ženevi.
Neveljaven email naslov