Tadej Oblak je po izobrazbi oblikovalec, v praksi pa slikar in kuhar, ki živi na Nizozemskem. Tja ga je pravzaprav "odpeljala" služba, ki jo je opravljal pred tem: bil je osebni voznik amsterdamskega tetraplegika, ki ga je vozil po opravkih in izletih znotraj in zunaj Nizozemske, med drugim v Slovenijo.

Tadeja Oblaka je ob začetku bivanja v nizozemski prestolnici močno presenetilo zelo osebno in neposredno vprašanje neznanke, na katero še ni bil pripravljen odgovoriti

Tadej Oblak je po izobrazbi oblikovalec, v praksi pa slikar in kuhar, ki živi na Nizozemskem. Tja ga je pravzaprav "odpeljala" služba, ki jo je opravljal pred tem: bil je osebni voznik amsterdamskega tetraplegika, ki ga je vozil po opravkih in izletih znotraj in zunaj Nizozemske, med drugim v Slovenijo. V paketu s to službo je dobil tudi stanovanje v središču mesta, tega središča pa tudi po menjavi službe ni zapustil. Po podpisu pogodbe z enim največjih svetovnih proizvajalcev očal in nekaj odmevnih projektih v sodelovanju z velikimi imeni na sceni elektronske glasbe se je povpraševanje po njegovih pop art stvaritvah močno povečalo in tako zdaj ob obilici dela uživa v visokem standardu bivanja skupaj s partnerjem, s katerim sta skupaj že štiri leta.

"Velik preboj pa se mi je zgodil ravno na začetku epidemije. Na družabnih omrežjih so moje delo delile večje glasbene ikone, kot so Peggy Gou, Amelie Lens, Honey Dijon, Carl Cox, Adam Beyer, sama večja 'elektronska' imena, in prek njihovih objav me je našel Rayban, znana znamka sončnih očal. Za njih sem šest mesecev delal kot vizualni umetnik. Sodelovali smo pri treh res velikih projektih."

Pri tem, da se v Amsterdamu dobro počuti v svoji koži, da živi svobodno in srečno, pa ima nemalo opraviti tudi dejstvo, da ima tamkajšnja družba bolj odprt, tolerantnejši odnos do raznih manjšin, med njimi tudi do t. i. skupnosti LGBTQ+, ki ji sam pripada.

"Prvi kulturni šok je bila njihova neposrednost. Ko še nisem bil 'ven iz omare', smo šli enkrat na pijačo in smo spoznali skupino mladih za sosednjo mizo. Debate so tekle in smo se kar ujeli, nakar me je ena punca iz njihove družbe vprašala, ali sem gej. Začel sem se tresti. Ni mi bilo normalno, da dobiš tako vprašanje od neznanca. /…/ Imajo tako navado, da se o vseh stvareh pogovarjajo brez zadržkov in sramu."