Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Globalni vasi gostimo jadralca Walterja Terška, ki je svoje zadnje potovanje čez Atlantski ocean sklenil na otoku Grenada v Karibih. Tam se je zasidral skupaj s svojim nenavadnim pomorskim partnerjem, ki ga je spoznal na Zelenortskih otokih na zahodu afriške obale.
V Globalni vasi gostimo jadralca Walterja Terška, ki je svoje zadnje potovanje čez Atlantski ocean sklenil na otoku Grenada v Karibskem morju
Tam se je zasidral skupaj s svojim nenavadnim pomorskim partnerjem, ki ga je spoznal na Zelenortskih otokih na zahodu afriške obale. Tam je nekaj dni opazoval potepuškega psa, ki se mu je zasmilil, zato ga je vzel s seboj. Rusty (ime je dobil zaradi svoje zapacano rjave barve in dejstva, da je bil ob njunih prvih srečanjih tudi telesno še kar "zarjavel") je tako postal morda najmlajši, skoraj gotovo pa najmlajši (če ne edini) potepuški pes, ki je kdaj prejadral Atlantik.
"Pot čez Atlantik je bila izjemna izkušnja. Rusty je postal pravi mornar. Zna hoditi po palubi tudi ob nemirnem morju, se ne boji in nima težav z morsko boleznijo. Res je bilo zanimivo, od tega, kako ga hraniti, do vsakodnevnega opravljanja straniščnih potreb. Presenetljivo hitro se je navadil, da uporablja preprogo in da je ta preproga vedno na istem mestu. Ampak zna biti ob nemirnem morju zabavno, ker je tudi psu s štirimi tačkami težko stati na istem mestu med opravljanjem potrebe."
Walter Teršek pa ima za sabo tudi izkušnjo brodoloma. Po štiridnevni plovbi s Kanarskih otokov do Zelenortskih otokov se mu je ob zelo slabem vremenu odlomilo krmilo:
"Morje je bilo preveč razburkano, zato v morje niso mogli spustiti rešilnega čolna. Moja barka se je potapljala, počil je cel kalup. Tovorna ladja se je približala mojemu plovilu, ki sem ga moral zapustiti, skočiti v morje in zaplavati čim bližje tovorni ladji, s katere so mi vrgli rešilno vrv. Vse je potonilo z barko. S sabo sem imel telefon, potni list in bančno kartico."
V Globalni vasi gostimo jadralca Walterja Terška, ki je svoje zadnje potovanje čez Atlantski ocean sklenil na otoku Grenada v Karibih. Tam se je zasidral skupaj s svojim nenavadnim pomorskim partnerjem, ki ga je spoznal na Zelenortskih otokih na zahodu afriške obale.
V Globalni vasi gostimo jadralca Walterja Terška, ki je svoje zadnje potovanje čez Atlantski ocean sklenil na otoku Grenada v Karibskem morju
Tam se je zasidral skupaj s svojim nenavadnim pomorskim partnerjem, ki ga je spoznal na Zelenortskih otokih na zahodu afriške obale. Tam je nekaj dni opazoval potepuškega psa, ki se mu je zasmilil, zato ga je vzel s seboj. Rusty (ime je dobil zaradi svoje zapacano rjave barve in dejstva, da je bil ob njunih prvih srečanjih tudi telesno še kar "zarjavel") je tako postal morda najmlajši, skoraj gotovo pa najmlajši (če ne edini) potepuški pes, ki je kdaj prejadral Atlantik.
"Pot čez Atlantik je bila izjemna izkušnja. Rusty je postal pravi mornar. Zna hoditi po palubi tudi ob nemirnem morju, se ne boji in nima težav z morsko boleznijo. Res je bilo zanimivo, od tega, kako ga hraniti, do vsakodnevnega opravljanja straniščnih potreb. Presenetljivo hitro se je navadil, da uporablja preprogo in da je ta preproga vedno na istem mestu. Ampak zna biti ob nemirnem morju zabavno, ker je tudi psu s štirimi tačkami težko stati na istem mestu med opravljanjem potrebe."
Walter Teršek pa ima za sabo tudi izkušnjo brodoloma. Po štiridnevni plovbi s Kanarskih otokov do Zelenortskih otokov se mu je ob zelo slabem vremenu odlomilo krmilo:
"Morje je bilo preveč razburkano, zato v morje niso mogli spustiti rešilnega čolna. Moja barka se je potapljala, počil je cel kalup. Tovorna ladja se je približala mojemu plovilu, ki sem ga moral zapustiti, skočiti v morje in zaplavati čim bližje tovorni ladji, s katere so mi vrgli rešilno vrv. Vse je potonilo z barko. S sabo sem imel telefon, potni list in bančno kartico."
Na otoku Isle of Man živita dva Slovenca. Žandi Dežman tri leta dela za podjetje, ki se ukvarja s spletnim igranjem pokra, živi pa na podeželju. “Je zelo prazno. Imava samo eno sosedo in cel kup ovac naokoli, tako da je blažen mir.”
Tina Logar že dve leti in pol živi v Cape Townu v Južni Afriki. Tja sta se z možem preselila zaradi njegove službe. Pravi, da je čudovito, je pa mesto nevarno in včasih se kar čudi turistom, ko tako brezskrbno tavajo po ulicah. Ona si ne bi upala.
Pred tremi leti in pol sta bila z ženo brez službe in brez resne perspektive, odločila sta se za odhod v Nemčijo. Kot gradbeni inženir pravi, da je Stuttgart trenutno mesto priložnosti.
Po sedmih letih življenja v ZDA še vedno ohranja nekatere navade, pregovorno značilne za Slovenijo. "V moji hiši se morajo vsi preobuti, ker sem jih tako navadila."
Jure Klopčič živi v kontejnerskem naselju, tik pod polarnim pasom, v službo pa se pripelje z letalom. Dela namreč v rudniku urana v kanadski divjini.
Tadej Košmrlj kliče na Islandijo. V Globalno vas se oglaša Mojca Andrilovič.
Urška Vogrinčič živi in dela v Freiburgu, ki velja za nemško kolesarsko prestolnico. Steze so urejene, kolesarji imajo v prometu prednost in strah med vožnjo je skoraj odveč.
"Smučanje je tukaj zelo popularno." Trditev velja za Slovenijo in Novo Zelandijo, kjer že 13 let živi Katrin Johnston. Poročena je z Novozelandcem, je bivša novinarka, ki zdaj dela kot PR-ovka v državni instituciji, ki skrbi za obnovo po katastrofalnem potresu, ki je Chistchurch prizadel pred šestimi leti. Prejšnji vikend je bila z družino še na zadnjem smučanju pred pomladjo.
Je mati treh otrok, poje v pevskem zboru in glasbeni skupini, teče polmaratone in je raziskovalka umetne inteligence ter predavateljica na univerzi v Cambridgu. Vse to je dr. Mateja Jamnik.
Pred prometno najbolj obremenjenimi konci tedna smo pogledali, kako je promet urejen v mestih, kjer živijo gostje Globalne vasi.
Globalna vas tokrat kliče v Munchen. Saša Malek že devet let živi in dela na Bavarskem.
V francosko prestolnico, ki je v znamenju evropskega nogometnega prvenstva, smo poklicali Jurija Meniha.
Dr. Jure Vidmar je redni profesor mednarodnega prava na univerzi Maastricht, predavatelj na univerzi Oxford ter izredni predavatelj človekovih pravic na univerzi Pretoria.
Neveljaven email naslov