Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
42 epizod
42 epizod
Pravzaprav je ni godbe, glasbe, muzike ali melodije, ki ne bi imela ozadja, izvora in zgodbe o njenem nastanku. Za vsako pa so razlogi za njeno uresničitev. Včasih so okrepljene z resničnostjo, lahko pa izražajo imaginarnost prelito v avtorjeve zvočne slike. Prav tej širokosti, zlasti v slovenski glasbi, se v radijskem etru Prvega posvečamo v oddaji Godbe z zgodbo. Na sporedu ob torkih zvečer po 23.15.
Sta na tronu slovenskega sredinskega rocka. Oba uživata poseben ugled in veljavo med mladimi, a tudi starejšimi poslušalci. Glasbeno pot sta začela v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je televizijski glasbeni program MTV pri nas doživel razmah. Izoblikoval je glasbeni okus večine naših takrat delujočih mladih ustvarjalcev. Med njimi sta tudi Grega Skočir in Tomi Meglič, naša nedvomno najbolj priljubljena in najbolj uspešna rockovska vokalista. To pozicijo ohranjata že dobri dve desetletji. Premierno smo ju združili v radijskem intervjuju. Z njima smo med drugim govorili o najnovejših studijskih izdajah (Plameni v raju in Nomadi) ter o ključnih korakih pomembnih za neprekosljiv uspeh njunih matičnih skupin, Big foot mame in Siddharte. Obe namreč vedno znova umeščamo v sam vrh slovenskega rockovskega izročila novejšega časa.
Glasbeni revolucionarji s cvetjem in vetrom v laseh, so v Godbe z zgodbo prinesli še šumenje palm in vonj po morju. Tudi takšno, na pol pesniško napoved bi lahko izbrali, ko gre za eno osrednjih koprskih skupin, Zmelkoow. V devetdesetih so bili ob Siddharti, Big foot mami, Dan D in MI2, med našimi petimi vodilnimi, sredinsko rockovskimi zasedbami. Toda stilsko vedno avtorsko edinstveni. Pred koncertom v ljubljanski Cvetličarni smo v studio Prvega povabili njihovega tvorca in vokalista Gogo Sedmaka. V svojem cinično sarkastičnem slogu je razgrnil nekaj posebnosti o matičnem bandu, ki jih navkljub bližajoči se tridesetletnici obstoja, o Zmelkoow nismo poznali.
Matevž Pavčnik je ob Juretu Jurci del kitarskega dueta Vagabunda, ki se je ob širitvi avtorskega repertoarja, sčasoma iz dvojca spremenil v kvartet. Ime Vagabunda sta Matevž in Jure sicer zadržala, zadnji studijski objavljeni posnetek z naslovom Samo objem, pa je skupni rezultat vseh štirih Vagabundov. V oddajo smo povabili še Hieronima Vilarja, idejnega in ustanovitvenega člana ene od naših novonastalih pop rockovskih zasedb, ki se imenuje Lusterdam. Bojda zato, ker po tej na medmrežju utipkani besedi dobimo le en in edini zadetek. O modrih odločitvah in strategijah banda Lusterdam smo govorili s Hieronimom, pevcem, besedilopiscem in avtorjem desetih avtorskih skladb, tudi nosilne in naslovne za prvenec Lepo mi godrnjaš. Lusterdam sestavlja še trojica filmskih in video ustvarjalcev: Mirko Medved (kitara), Jure Volgemut (bobni) in Ven Jemeršič (bas).
Svetu glasbe se je preprustil že pred leti, ko je sosutvarjal s člani skupine Desert Fox. Toda, Sergej Čas, ki prihaja iz Semiča v Beli krajini, rad pove, da je pesnik in nato glasbenik. Je perfekcionist, realist in kot je še v Godbah z zgodbo povedal, stvari ne olepšuje, temveč o njih spregovori na svoj neposreden način. To je slišati v njegovih avtorskih skladbah na prvencu Kozmonavt, ki vam ga v oddaji podrobneje predstavljamo.
V začetku meseca septembra je bilo v domačih medijih veliko poudarka na petindvajseti obletnici osrednjega stičišča alternativne kulture v Ljubljani, AKC Metelkova mesto. Na našem radiu bomo z nekaj izbrane glasbe še enkrat spomnili na pomen obstoja in delovanja Metelkove ne le pri nas, marveč v širšem, evropskem kulturnem okolju. Ob deveti obletnici ljubljanskega Kina Šiška smo v studio povabili Gregorja Strasbergerja, pevca dolenjskega rockovskega združenja MRFY, ki bo s premierno živo predstavitvijo debitantskega albuma Story zaznamoval praznik Centra urbane kulture. Na Ravnah na Koroškem pa bodo že štirinajstič vprizorili Festival slovenskega jazza z raznolikim in bogatim programom z več kot stotridesetimi nastopajočimi. V ospredju festivala bo glasba, ki jo bo s svojim nastopom bogatila še naša mlada pevka Ajda Stina Turek, saj bo na tamkajšnjem odru predstavila svoj prvenec z naslovom Sonder.
Mlada glasbena ustvarjalca sta vrstnika, ki prihajata s slovenske obale. Sta avtorja glasbe in besedil, med drugim sta oba tudi vokalista. Žiga Rustja se v zadnjih letih pri nas uspešno prebija med opazne mlajše slovenske kantavtorje, Maks Bembič pa skupaj s sočlani banda NOAIR na Obali, a tudi drugje po Sloveniji, uživa čedalje večji ugled v alternativnih glasbenih krogih. Žigo in Maksa smo povabili v studio Radia Koper, z glasbenikoma pa odprli tudi nekaj zanimivih glasbenih tem. Spregovorila sta o zadnjih studijskih izdajah (Žiga o albumu Čas, Maks o albumu zasedbe NOAIR z naslovom Superhuman) in nam pobliže orisala trenuten glasbeni utrip na Obali. V Godbah z zgodbo sta nam približala svoje studijske in odrske izkušnje, na glas pa sta še razmišljala o premalo možnostih za predstavitev avtorske glasbe slovenskih manj znanih, toda kakovostnih glasbenih izvajalcev.
Z Zoranom Predinom smo se sprehodili skozi njegovo razvejano glasbeno diskografijo, omenili tudi nekatere njegove prihodnje projekte in med drugim poudarili posebnosti njegovega rojstnega kraja, saj je prav Maribor nekoč glasbeno cvetel, predvsem pa v šestdesetih letih poskrbel za številne glasbene veljake (Ditka Haberl, Ivo Mojzer, Marko Brecelj, Alfi Nipič, Edvin Fliser itn.). V Godbah z zgodbo smo Zoranu Predinu voščili ob njegovi okrogli obletnici. Pred kratkim je namreč praznoval šestdeseti rojstni dan.
LP film Laibach je tretji dokumentarni film iz serije filmov Glasba je časovna umetnost. Premierno so ga prikazali v torek, 12. junija, v Kinodvoru ter tako odprli letošnjo sezono Kinodvorišča s projekcijami glasbenih dokumentarcev na prostem. Ozadje nastanka dokumentarnega filma o skupini Laibach in njen pomen za slovenski kulturni prostor nam je v Godbah z zgodbo razodel scenarist LP filmov, Igor Bašin BIGor. LP film Laibach je režiral Igor Zupe, v njem pa se izčrpno osredinja na prvo pri nas uradno izdano »longplay ploščo« Brez naslova (objavljena je bila leta 1985) najbolj znane in v svetovnem merilu najuglednejše slovenske glasbene skupine. Film temelji na arhivskih posnetkih in pripovedih njenih članov pa tudi na anekdotah in spominih nekaj ključnih ljudi, ki so v prvi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja ali poklicno ali ljubiteljsko spremljali nastanek láibachovcev in takratnega gibanja Laibach Kunst.
Tokrat smo se z glasbo v Godbah z zgodbo vrnili nekaj desetletij nazaj v preteklost slovenske glasbene produkcije. Oddaja temelji na izjemno zanimivem pogovoru z enim od naših največjih pop rockovskih glasbenikov, basovskim kitaristom Jadranom Ogrinom. Poslušalci Prvega, zlasti mlajši glasbeniki, boste v njegovih pripovedih uživali in brez dvoma iz prve roke dobili veliko dragocenih podatkov oziroma vsebin, ki so še kako pomembne za ustrezen vpogled in razumevanje nastanka slovenskega pop rocka. Jadran Ogrin je letos aprila praznoval sedemdeseti rojstni dan, nekoč v davnih šestdesetih letih prejšnjega stoletja, pa je bil nepogrešljiv član glasbenih veteranov z Obale, skupine Kameleoni. Vendar je bil kot basist prav tako nenadomestljiv v bandih kot so: September, Boomerang, Metropolitan, Halo in nenazadnje v še vedno delujoči zasedbi Karamela. Toda, Jadran Ogrin, s katerim se je pogovarjal koprski kolega Armando Šturman, si kot najstnik ni ravno predstavljal, da bo resnejšo glasbeno kariero začel in jo razvijal predvsem kot basovski kitarist.
Z gostoma Markom Bohom (Nula Kelvina) in Gašperjem Kržmancem (Šlajn) smo tokrat v Godbah z zgodo razčlenjevali ne le njihove avtorske glasbe, marveč smo odprli kar nekaj za slovenske glasbenike pomembnih tem, o katerih redko razmišljamo, razpravljamo ali pa skušamo skupaj poiskati morebitne rešitve za aktualne težave naših kreativcev s področja glasbe. Marko Boh je pred sedmimi leti začel pisati zgodbo s sočlani skupine Nula Kelvin, pri kateri Gašper Kržmanc igra kitaro. Ta pa je lani osnoval svoj band z imenom Šlajn. Ob njem ga sestavljajo še trije mladeniči, ki so doma iz Cerknice. Pravijo, da igrajo country zvrst, ki jo z umeščanjem v svoje mikro okolje še rajši imenujejo podeželska glasba. Obe skupini, Nula Kelvina in Šlajn sta pred kratkim izdali nova albuma. Kdo za vraga so, je zasedba Nula Kelvina predstavila na letošnjem festivalu Godi bodi, na njegovi enajsti ediciji, pa je svoj prvenec Ljubezenske, koncertno promoviral še notranjski kvartet, Šlajn.
Z Urško Majdič in Janom Leščancem smo govorili o njunih najnovejših glasbenih podvigih in sveže objavljenih skladbah. Urško poznamo še iz časov, ko je se je kot pevka kalila v slovenski zasedbi Billy's Private Parking. Jan Leščanec je v Godbah z zgodbo govoril v imenu skupine Dreamon. V glasbenih delih tega našega dokaj mladega banda, pa lahko slišimo Janove kitarske linije. Tudi v najnovejšem singlu Tih, deževen dan, s katero so pred petindvajsetimi leti na Irskem, Slovenijo zastopali člani skupine 1 X band. Jan nam je pojasnil, zakaj so se odločili za priredbo ravno te ponarodele uspešnice. Urška pa po novem predstavlja zasedbo Uma, ki je pred kratkim objavila prvo pesem z naslovom Čarobni vrt. Glasbenika sta se med drugim dotaknila težav, s katerimi se naši glasbeni ustvarjalci redno srečujejo. Predvsem o bolj ali manj slabih koncertnih pogojih, o redkih priložnostih za predstavitev avtorskih stvaritev, ter sodobnih načinih spremljanja in vrednotenja glasbe.
Kdo je Miha Kralj? Le poznavalci bodo vedeli pravi odgovor, saj je bil “slovenski Jean Michel Jarre”, pri nas nekaj časa po nemarnem skoraj povsem pozabljen. K sreči nas včasih prav naključja vrnejo v preteklost in h glasbeni zgodovini, ki je ne smemo sprevideti. Slovensko je nedvomno sooblikoval in jo še posebej zaznamoval tudi Miha Kralj. Glasbeni ustvarjalec, ki je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v tem delu sveta pravi pionir s področja elektronske glasbe. Zahvaljujoč režiserju Dušanu Moravcu in scenaristu Gregorju Baumanu je na filmskem platnu njegovo minulo delo znova zaživelo. V najnovejšem slovenskem glasbenem dokumentarcu z naslovom – Električne sanje. Za pravšnjim naslovom je slikovita, zgovorna, izobraževalno romantična zgodba o zdaj oseminšestdesetletnem slovenskem očetu popularne elektronske glasbe. Zvrsti, ki je bila v njegovem času skladanja morda preveč napredna, da bi jo lahko razumel povprečen poslušalec, kar nam med drugim povsem jasno razgrnejo Električne sanje. Dokumentarec je doživel premiero v prepolnem Kinu Šiška, njegovo prvo televizijsko predvajanje na nacionalki pa snovalci filma napovedujejo za letošnjo jesen. O idejni zasnovi, poteku snemanja in vsebini filma smo v Godbah z zgodbo spregovorili z njegovim scenaristom, sicer glasbenim novinarjem, Gregorjem Baumanom.
V medijih je sprva nastopala kot Neža Bračun, vendar nam je Neža v kratkem sporočila spremembo v njeni osebni izkaznici. Zasluge za to nedvomno lahko pripišemo tudi Ninu Ošlaku, ki je na njeni profesionalni, a tudi življenjski poti odigral prav posebno vlogo. Neža in Nino sta se spoznala pred približno desetimi leti, združila pa ju je glasbena ustvarjalnost. Pevec Nino (kot ga radi poimenujejo novinarji) je namreč za Nežo napisal prvo skladbo z naslovom Sama, ki je v nasprotju s sosledjem prihajajočih dogodkov v njenem takratnem življenju. Kajti, Nino jo je kaj kmalu spoznal s producentom Damjanom Pančurjem, to pa je za Nežo pomenilo novo glasbeno sodelovanje, ki ji je prineslo kar nekaj uspešnih skladb in za povrh še življenjskega sopotnika. Tako jo od leta 2015 poznamo pod imenom Neža Pančur Nessy, z možem pa sta pred nedavnim posnela novo pesem Ne vem, ki smo jo tudi predvajali. Po objavi video spota za skladbo Mi amor, se je leta 2009 za Nina Ošlaka začela postopoma razvijati resnejša glasbena kariera, s tem pa tudi odpirati vrata na večja glasbena prizorišča in je do zdaj izdal dve samostojni avtorski plošči. Njegovo najnovejšo pesem z naslovom Nekaj je na tebi, smo v oddaji deloma slišali živo, saj jo je Nino (za poslušalce Prvega) brez instrumentalne spremljave odpel s posebnim zadovoljstvom. V Godbah z zgodbo smo z Nessy in Ninom ob poslušanju njunih starejših in novejših pesmi, obudili še njuna skupna doživetja.
Evrovizijska mrzlica se je pri nas začela že konec februarja, ko smo izglasovali letošnjo predstavnico Slovenije na tem glasbenem festivalu. Leo Sirk smo le dva dni pred njenim nastopom v Lisboni povabili v Godbe z zgodbo, v studiu pa se ji je pridružil še prvi slovenski udeleženec Eurosonga, Cole Moretti. Našo državo je kot pevec skupine 1x BAND, na Irskem predstavljal pred natanko petindvajsetimi leti. Lea in Cole sta v oddaji izmenjala svoja gledišča o vseevropskem glasbenem tekmovanju, med drugim pa sta skupaj živo zapela odlomka skladb Tih deževen dan in Hvala, ne!
V iskanju pristnega r'n'r zvoka pri nas, smo se najprej podali v Brežice, potem pa smo šli še v bližino tega mesteca, le kakšnih trideset kilometrov naprej - do hrvaške prestolnice, kjer smo tokrat sklenili našo odpravo. Ob izidu novega albuma Pojdiva tja (in pred premierno predstavitvijo tega v sredo, 9. maja v Kinu Šiška), smo se pogovarjali z Goranom Šalamonom pevcem, besedilopiscem in enim od ustanoviteljev kultne slovenske skupine Demolition group. V Godbah z zgodbo smo po pred kratkim objavljenem albumu Nuspojave, gostili še Gorana Bareta, ikono hrvaške in nekoč jugoslovanske rockovske scene, širšemu poslušalstvu bolj znan kot vodja vinkovške skupine Majke. Oba omenjena banda sta nastala pred približno tridesetimi leti, oba Gorana pa sta neponovljiva avtorja, saj sta vsa desetletja ostala zvesta edinstveni izrazni moči njunih pesmi, predvsem pa popolnoma unikatnemu rockovskemu "drajvu", bluesu, mestoma jazzu, v Baretovem primeru celo sevdahu.
Alyo smo v Godbe z zgodbo povabili ob izidu singla Dobro jutro, življenje. Na Prvem smo med drugim preposlušali nekaj skladb iz njenega zajetnega repertoarja in se sprehodili skozi njeno osemnajsetletno glasbeno kariero. Začela se je s pesmijo Balzam za mlade, ki jo je za Alyo spisal Oto Pestner. Bilo je leta 2000 na otroškem festivalu Melodij morja in sonca, ko je Alya - kot se spominja - povsem nepričakovano zasedla drugo mesto. Alya nam v oddaji opiše tudi druge festivalske izkušnje in svoje sodelovanje z različnimi glasbenimi avtorji
Njen glas smo lahko najprej poslušali v skladbi Gud vajb, ko jo je pred približno tremi leti zapela skupaj s kranjskim hip hop triom Trifekta. Sodelovali so še v pesmi Vidm sanje, nato pa se je Maja Šebenik Sheby odločila za solistično pot. Pred kratkim je posnela svoj peti singl z naslovom Princ, še letos pa ima namen objaviti tudi prvenec. Na tem bodo, kot pravi Sheby, izključno skladbe z njenimi avtorskimi besedili. Maja je sicer diplomirana modna oblikovalka, na zagovoru diplome pa je pred kakšnim tednom predstavila tudi video spot za omenjeno pesem Princ. Tako je strokovno zagovarjala in ilustrirala izrazito močno vez med modo in glasbo. Majo Šebenik Sheby navdušujeta obe umetnosti, s poudarkom na glasbi in hip hop glasbeni usmeritvi. Še posebej si želi uveljaviti v trapu, ki ga lahko definiramo kot hibridni podaljšek rapa.
V pogovoru s pevcema Leo Likar in Gašperjem Rifljem smo lahko spoznali, da so se njune glasbene poti, ne glede na različnost njunih glasbenih usmeritev, vendarle večkrat stikale. Srečala in spoznala sta se pred približno osmimi leti, saj sta bila oba udeleženca festivala Slovenska popevka 2010. V Godbah z zgodbo sta med drugim ugotovila, da je Gašperjev kitarist Primož Hudoklin, spisal glasbo za Lejino najnovejšo pesem Cvetje v jeseni. Predstavili smo tudi Gašperjevo novost, t.j. svežo skladbo Ljubljena. In Ljubljena je še eno od zanimivih naključij, ki ju povezuje, saj je tako kot Gašper Rifelj, pesem z enakim naslovom pred časom posnela tudi Lea Likar.
Edin Osmić ali Edo Maajka je brez dvoma med vodilnimi hip hop glasbeniki iz BiH, ki se je kot najstnik zaradi vojnih razmer v domovini iz Brčkega preselil v Zagreb, nato pa zaradi ljubezni pred približno petimi leti v izraelski Tel Aviv. Vendar se je pred nedavnim skupaj z družino znova vrnil v hrvaško prestolnico, kjer je z novim spremljevalnim bandom začel ustvarjati skladbe za prihajajoči album. V Godbah z zgodbo je na kratko pojasnil svojo odločitev za vrnitev na Balkan, ki ga na humorno ciničen način še najpogosteje opeva v svojih skladbah. V drugem delu oddaje smo se pogovarjali s Sanelo Halilović Sassjo, ki je med zelo redkimi t.i. MC ženskami ne le v BiH, temveč tudi širše. Sassja prihaja iz Tuzle in je ob koncu lanskega leta izdala drugi studijski album No problemo. Debitantskega Taktički praktično pa je posnela na ljubljanskem Radiu Študent. Že leta pa uspešno sodelujeta s slovenskim glasbenim producentom Rokom Kovačem Kantrimanom. Sassja nam je pripovedovala tudi o tem naključju in nam med drugim vsebinsko predstavila aktualni album. Na tem je deset novih skladb, med njimi je ena duetska z naslovom Savana, v kateri mlada raperka Sassja nastopa skupaj z hrvaško veličino t.i. novega vala, Darkom Rundekom.
Slovenska popevka, Melodije morja in sonca in Vesela jesen so bili festivali in le nekaj glasbenih prizorišč, na katerih se je nekoč predstavil lvo Mojzer kot interpret slovenske zabavne glasbe. Zaradi posebnega glasu in prepoznavne barve, bila je všeč tudi enemu od naših največjih skladateljev Jožetu Privšku, je bil v takratnih glasbenih krogih kmalu tudi opažen. Širšo javnost je Ivo navdušil z uspešnicami Ti si rekla sonce, Cifra mož, Polnočni kavboj in vsaj še z ducatom skladb, s katerimi se je zapisal med velika imena slovenske popularne glasbe. Konec lanskega leta je mariborski pevec in multiinstrumentalist objavil biografsko knjigo Srečen je, kdor zares živi, v kateri žlahtno opisuje bogatost svojega glasbenega delovanja. S svojevrstno živostjo in žarom je za poslušalce Prvega v Godbah z zgodbo obujal spomine na stare čase.
Neveljaven email naslov