Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred mikrofon bomo povabili režiserja Igorja Bezinovića, ki je v Pulju prejel veliko zlato areno za film Kratki izlet, s katerim se poteguje tudi za glavno nagrado na motovunskem festivalu. Ocenjujemo filma Lady Macbeth in Druga stran upanja – oba je bilo mogoče videti pod zvezdami na Ljubljanskem gradu – ter domišljijski spektakel Valerian in mesto tisočerih planetov. Vabljeni k poslušanju!
962 epizod
Seznanjamo vas z aktualnim filmskim dogajanjem doma in po svetu, kritiško sledimo filmskemu programu, se pogovarjamo z domačimi in tujimi ustvarjalkami in ustvarjalci in seveda vabimo v kino. Oddaja je v radijskem mediju že od leta 1946.
Pred mikrofon bomo povabili režiserja Igorja Bezinovića, ki je v Pulju prejel veliko zlato areno za film Kratki izlet, s katerim se poteguje tudi za glavno nagrado na motovunskem festivalu. Ocenjujemo filma Lady Macbeth in Druga stran upanja – oba je bilo mogoče videti pod zvezdami na Ljubljanskem gradu – ter domišljijski spektakel Valerian in mesto tisočerih planetov. Vabljeni k poslušanju!
V romantično-komični drami, postavljeni v sodobni Mumbaj, gospodovalna babica priganja svojega vnuka, ki je že v srednjih letih, k poroki. Film z naslovom Fotograf bomo ocenili in se pogovarjali z njegovim režiserjem, Riteshem Batro. V kino je prišel tudi srbski film Oče režiserja Srdana Golubovića, med bralce pa drugi del kulturološke študije profesorja Petra Stankovića o slovenskih igranih celovečercih med letoma 1988 in 2004.
Tokrat se poglabljamo v duhovito Terapijo, v kateri je režiser Guillaume Nicloux združil igralski moči svojih najljubših sodelavcev – Gérarda Depardieuja in pisatelja Michela Houellebecqa. Pod drobnogledom sta tudi nizozemski otroški muzikal Sova in miška in češki dokumentarec Ujete v medmrežju. Slednji tematizira spolno nadlegovanje mladih deklet prek spleta. Poleg tega se pogovarjamo z Ivanom Ikićem, scenaristom in režiserjem slovenske manjšinske koprodukcije Oaza, ki je postala veliki zmagovalec na beograjskem filmskem festivalu FEST.
V tokratni oddaji med drugim ocenjujemo dokumentarec Gera von Boehma Helmut Newton: lepe in poredne o kontroverznem fotografu. Gost v oddaji pa je Andraž Jerič, eden od ustanoviteljev filmskega društva Temporama, ki bo letos eden od 20 mladih evropskih producentov, ki so jih povabili na festival v Cannesu kot »producente na potezi«. Jerič je leta 2018 produciral Temporamin prvi celovečerec Posledice scenarista in režiserja Darka Štanteta – film je bil uspešen tako doma kot v tujini –, zdaj pa med drugim pripravlja film Noben glas. Poleg tega se posvečamo filmom, ki tematizirajo odvisnosti od drog – izhodišče za ta razmislek predstavlja film Lepi fant, ki bo v soboto na sporedu Televizije Slovenija v rubriki Sedmi pečat.
Z režiserjem in scenaristom Vinkom Möderndorferjem se bomo pogovarjali o njegovem novem filmu Zastoj, ki bo v soboto doživel svetovno premiero na 49. beograjskem filmskem festivalu FEST. Organizatorji načrtujejo projekcije v kinu z do 500 gledalci. Tudi pri nas se že lahko odpirajo kinodvorane, vendar trenutno še s precej strožjimi omejitvami do 10 gledalcev. V ljubljanskem Kinodvoru in na spletni platformi Art kino mreže Slovenije si tako lahko ogledate film Izbrisati zgodovino, satiro francoskih avtorjev Benoîta Delépina in Gustava Kerverna o sodobnem človeku v primežu digitalnih tehnologij. V oddaji bomo napovedali še, katere filmske festivale načrtujejo v poletnih mesecih pri nas in v tujini, ter predstavili cikel predavanj, s katerim se bomo do konca leta sprehodili po izbranih poglavjih iz zgodovine filmske umetnosti.
V središču pozornosti sta tokrat animirani film Prinčevo potovanje z močnim ekološkim in protirasističnim sporočilom ter prav tako angažirana Gospodična Marx o borki za delavske in ženske pravice Eleanor Marx, najmlajši hčeri Karla Marxa. Pogovarjamo se z Bojanom Labovićem, novim direktorjem Festivala slovenskega filma – letošnja izdaja se bo predvidoma odvila v Portorožu med 11. in 17. oktobrom. Poleg tega komentiramo nedeljsko podelitev oskarjev.
V noči z nedelje na ponedeljek bo Ameriška filmska akademija podelila oskarje. Gre za enega še vedno najbolj gledanih dogodkov, ki pa ga v zadnjih letih vseeno spremlja vedno manj ljudi. V naši oddaji se oziramo k letošnjim favoritom. Poleg tega se posvečamo filmom, v katerih najdemo posvetila kinu kot prostoru filmske magije, razmišljamo še o filmski klasiki Cesta Federica Fellinija, ki bo ta teden na ogled na Televiziji Slovenija v rubriki Kinoteka.
Ocenili bomo film Sin, dramo o odraščanju v današnjem Sarajevu, pod katero se podpisuje scenaristka in režiserka Ines Tanović, poročali o spletnem srečanju ministra za kulturo Vaska Simonitija in filmskih ustvarjalcev ter objavili esej o novem afroameriškem filmu, ki v zadnjih letih dosega enega od ustvarjalnih vrhuncev. Do konca tedna si lahko prek spleta ogledate tudi tri filme, ki so nominirani za nagrado evropskega občinstva lux: film danskega režiserja Thomasa Vinterberga Nažgani, Kolektiv v režiji romunskega režiserja Alexandra Nanaua in film Corpus Christi poljskega režiserja Jana Komase.
Pomladna izdaja Sarajevskega filmskega festivala je dostopna tudi slovenskim gledalcem, ki si v teh dneh prek spletne platforme Art kino mreže lahko ogledajo še dokumentarec o podnebni aktivistki Greti Thunberg. Na voljo nam je tudi ogled igranega filma Dragi tovariši veterana ruskega filma Andreja Končalovskega. 83-letnik je posnel film o brutalno utišani delavski stavki leta 1962, ki ji je sledil desetletja prikrit masaker sovjetskih represivnih organov nad uporniki. Ocenjujemo tudi film iranskega režiserja Mohammada Rasoulofa, prav tako strastnega upornika, ki v filmu Zlo ne obstaja pod vprašaj postavlja iransko družbeno ureditev, natančneje izvrševanje smrtne kazni in možnost ugovora vesti. Spletni ogled filmov Dragi tovariši in Zlo ne obstaja je omogočil Cankarjev dom v Ljubljani.
Posvečamo se filmoma, ki ju v teh dneh prek spleta ponuja na ogled Kinodvor – poljskemu filmu Švic švedskega režiserja Magnusa Von Horna, ki prikazuje nov poklic spletnega vplivneža, in dokumentarcu Zakaj skačem, posnetem po knjižni uspešnici avtističnega dečka. Poleg tega se oziramo k pravkar minulemu Festivalu dokumentarnega filma, ki je letos prav tako potekal prek spleta in letošnjemu prejemniku nagrade Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic, dokumentarcu Punčka Sébastiena Lifshitza o deklici, ujeti v telesu dečka.
Tokrat so v središču filmi na letošnji spletni izdaji Festivala dokumentarnega filma – poglabljamo se na primer v sklop petih del, ki imajo v središču temo človekovih pravic in tekmujejo za nagrado Amnesty International Slovenije. Predstavljamo tudi prvo samostojno razstavo v novih prostorih Slovenske kinoteke z naslovom France Štiglic: Filmska zapuščina. Obiskovalcem bo do začetka decembra ponujala vpogled v delovni in intimni svet enega največjih slovenskih filmskih ustvarjalcev.
Pred mikrofon smo povabili Simona Popka, direktorja Festivala dokumentarnega filma, ki se prihodnji teden začne že triindvajsetič. Dokumentarni filmi bodo tokrat predstavljeni v "gloriji virtualnega domačega kina", tako, kot po sili razmer nasploh mineva "že leto dni kolektivnega bega v intimo, notranji svet, ki ga je vsakdo od nas občutil drugače", je Popek zapisal v uvodniku k letošnji izdaji festivala. Poročamo še o letošnjih oskarjevskih nominacijah, ki v središče pozornosti postavljajo filme Mank, Oče, Juda in črni Mesija, Minari, Dežela nomadov, Zvok metala, Sojenje čikaški sedmerici, pa tudi Obetavno mladenko. Kinoteka na spletu pa ob prihajajočem Mednarodnem tednu frankofonije pripravlja spletno projekcijo dokumentarnega filma Skrivnost Mélies in treh kratkih filmov francoskega pionirja sedme umetnosti Georgesa Méliesa skupaj s seminarjem o restavriranju filmske dediščine.
V oddaji se oziramo po zmagovalcih Berlinala, ogledali smo si prvi premieri spletnega Kinodvora, filma Asistentka režiserke in scenaristke Kitty Green in Poletje '85 Francoisa Ozona, na Televiziji Slovenija pa se s filmom Vsi drugi se imenujejo Ali začenja cikel del Rainerja Wernerja Fassbinderja. Na kratko govorimo tudi o viziji Nacionalnega sveta za kulturo glede prihodnosti slovenske kinematografije.
V teh dneh imajo ljubitelji in ljubiteljice filma na razpolago kar nekaj prireditev, ki jih lahko spremljajo iz udobja svojih naslanjačev. Izteka se 71. mednarodni filmski festival v Berlinu, ki je letos prinesel zanimiv tekmovalni program in stranske sklope filmov: denimo, film Jaz sem tvoj človek, znanstveno-fantastično romantično komedijo režiserke Marie Schrader, edinstveno Malo mamo francoske režiserke Céline Sciamma, ki je svojo značilno naturalistično estetiko tokrat združila z magično-realističnimi pripovednimi elementi, ali pa marksistično komedijo Krvosesi nemškega režiserja Juliana Radlmaierja, ki se je odločil Marxov Kapital v filmskem scenariju brati dobesedno. Poročali bomo seveda o letošnjih nagrajencih in nagrajenkah festivala, pozornost pa bomo posvetili tudi domačemu filmskemu dogajanju od Dni etnografskega filma do Feminističnega filmskega festivala in novih ponudnikov videa na zahtevo.
Tokrat bomo razmišljali o uvrstitvi kratkega eksperimentalnega filma hrvaškega režiserja Daliborja Barića med 27 favoritov za oskarja za najboljši kratkometražni film. Predstavili bomo letošnjo izdajo Dnevov etnografskega filma, ki bo potekala med 3. in 6. marcem prek spleta. Žvižgači, delo, v katerem je Corneliu Porumboiu izvirno interpretiral žanr kriminalke (film bo na ogled v soboto v Sedmem pečatu na TV SLO), predstavlja izhodišče za razmislek o filmografiji enega najbolj prodornih predstavnikov romunskega novega vala. Posvetili se bomo tudi italijanski filmski klasiki Nevarni ovinki Dina Risija, ki bo prav tako na ogled na TV SLO v rubriki Kinoteka.
Ocenjujemo vestern Novice sveta s Tomom Hanksom v glavni vlogi, ki je med favoriti za oskarja za najboljši film. Posvečamo se novi komediji scenaristk Kristen Wiig in Annie Mumolo – ustvarjalk ene najbolj uspešnih komedij novega tisočletja Dekliščina. V filmu Barb in Star gresta v Vista Del Mar sta odigrali tudi naslovni vlogi prijateljic srednjih let, ki prvič zapustita zakotno mestece, v katerem živita, in se odpravita na dopust na Florido. Na TV SLO pa je ta teden v rubriki Kinoteka na ogled Rdeča puščava Michelangela Antonionija. V oddaji razmišljamo o vizualnih sredstvih, s katerimi je Antonioni v tej filmski umetnini uspel prikazati posledice industrializacije in s tem povezano tesnobo.
Glavna mednarodna nagrada najpomembnejšega filmskega festivala kratkega filma v Clermont-Ferrandu je pripadla slovenskemu filmu Sestre režiserke Katarine Rešek – Kukle. Znan je program letošnjega Berlinala, obeta se noč erotičnega filma, v oddaji pa govorimo tudi o dveh velikanih svetovnega filma, ki sta se pred kratkim poslovila, igralcu Christopherju Plummerju in scenaristu Jeanu-Claudeu Carriereu.
Pogovarjamo se z letošnjim dobitnikom nagrade Prešernovega sklada Matjažem Ivanišinom, Marko Šantić predstavlja svoj film Zbudi me, ki ga pravkar snema. Posvečamo se filmski klasiki Najlepša Luchina Viscontija, ki bo v petek na ogled na Televiziji Slovenija v rubriki Kinoteka, poleg tega poročamo o spletni izdaji Mednarodnega filmskega festivala v Rotterdamu.
Na dvodnevnem spletnem seminarju filmske vzgoje v Jugovzhodni Evropi so se udeleženci spraševali o trenutnem stanju na tem področju v času, zaznamovanem s pandemijo, in razmišljali o možnih smereh razvoja. Ocenjujemo enega od favoritov za nagrade Ameriške filmske akademije, in sicer Ma Rainey's Black Bottom o znameniti pevki bluesa, ogledali smo si tudi kratki film Komaj čakam, da prideš Tomaža Groma, pri katerem gre za intimen družinski portret, ki pa je veliko več kot to. Več kot 20 let po nastanku filma Človek z lune režiserja Miloša Formana, razmišljamo o tem delu, v katerem je Jim Carrey morda odigral svojo najboljšo vlogo v karieri do zdaj. S tem filmom na TV SLO v rubriki Kinoteka zaključujejo cikel, posvečen delom Miloša Formana.
Tokrat se sprašujemo, kateri so glavni favoriti za letošnje nagrade Ameriške filmske akademije, poleg tega se posvečamo britanskemu dokumentarcu o tržaškem pisatelju Borisu Pahorju z naslovom Mož, ki je preveč videl in trilerju Nočni ptič scenarista in režiserja Dana Gilroya - oba filma bosta v teh dneh na sporedu na Televiziji Slovenija. Z urednico filmskega programa na naši televiziji Ivano Novak pa se pogovarjamo o rubriki Kinoteka, ki je v času zaprtja kinematografov še pridobila na pomenu, saj nam omogoča stik z izjemnimi deli iz zakladnice svetovnega filma.
Tokrat se sprašujemo o tem, kako je bilo v zadnjem letu z restavriranjem slovenskih filmov in kakšni so načrti za prihodnost, predvsem za letošnje leto. Izjemni Angel uničenja Luisa Bunuela predstavlja izhodišče za razmislek o filmskih odzivih ljudi na grožnje od zunaj in na ujetost. Poleg tega se ob filmu Dan gneva, režijskem prvencu Raúla Arévala, ki bo na sporedu v soboto na Televiziji Slovenija v rubriki Sedmi pečat, poglabljamo v žanr filma maščevanja.
Neveljaven email naslov