Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ljubljanski mednarodni filmski festival se izteka v zadnji del
Ljubljanski mednarodni filmski festival je postregel z Retro sklopom Prepovedanih žensk. Vse več ustvarjalk lahko opazimo tudi pri novih filmskih produkcijah. Teh na 32. Liffu ne manjka. V obsegu stotih filmov si jih kar nekaj lahko ogledamo tudi na platformi videa na zahtevo.
Tokrat se bomo posvetili državi v fokusu Gruziji s filmoma Kaj vidimo, ko se ozremo v nebo? v režiji Alexandra Koberidzeja in Brighton, četrta ulica Levana Koguašvilija. V Ekstravaganci najdemo Cenzorko in Policistovo skrivnost, ki sta v družbi preostalih le nekoliko manj čudaška filmska posebneža.
Dela prepoznavnih in nagrajenih mojstrov sodobnega filma najdemo v sklopu Kralji in kraljice. Ko se trga spomin, dobesedno pod kremplji demence, in ko se izteka življenje v svoje nagubano zadnje poglavje, pa tudi kraljice in kralji izgubijo zlati lesk, bi lahko rekli. Kot zapišejo Liffovci ob filmu Vorteks režiserja Gasparja Noéja, so dnevi levičarskega francosko-italijanskega para v Parizu večinoma prazni in le še bled spomin na čas, ko sta bila zakonca na vrhuncu sposobnosti.
Nesrečni fuk ali Nori pornič je nov celovečerni film zmeraj zanimivega romunskega provokatorja Raduja Judeja o učiteljici zgodovine, ki se znajde na robu škandala, ko na spletu zaokroži njen domači posnetek seksa z možem. In brez skrbi, tudi na Perspektive nismo pozabili – tam se namreč najde kandidat za nagrado vodomec.
964 epizod
Seznanjamo vas z aktualnim filmskim dogajanjem doma in po svetu, kritiško sledimo filmskemu programu, se pogovarjamo z domačimi in tujimi ustvarjalkami in ustvarjalci in seveda vabimo v kino. Oddaja je v radijskem mediju že od leta 1946.
Ljubljanski mednarodni filmski festival se izteka v zadnji del
Ljubljanski mednarodni filmski festival je postregel z Retro sklopom Prepovedanih žensk. Vse več ustvarjalk lahko opazimo tudi pri novih filmskih produkcijah. Teh na 32. Liffu ne manjka. V obsegu stotih filmov si jih kar nekaj lahko ogledamo tudi na platformi videa na zahtevo.
Tokrat se bomo posvetili državi v fokusu Gruziji s filmoma Kaj vidimo, ko se ozremo v nebo? v režiji Alexandra Koberidzeja in Brighton, četrta ulica Levana Koguašvilija. V Ekstravaganci najdemo Cenzorko in Policistovo skrivnost, ki sta v družbi preostalih le nekoliko manj čudaška filmska posebneža.
Dela prepoznavnih in nagrajenih mojstrov sodobnega filma najdemo v sklopu Kralji in kraljice. Ko se trga spomin, dobesedno pod kremplji demence, in ko se izteka življenje v svoje nagubano zadnje poglavje, pa tudi kraljice in kralji izgubijo zlati lesk, bi lahko rekli. Kot zapišejo Liffovci ob filmu Vorteks režiserja Gasparja Noéja, so dnevi levičarskega francosko-italijanskega para v Parizu večinoma prazni in le še bled spomin na čas, ko sta bila zakonca na vrhuncu sposobnosti.
Nesrečni fuk ali Nori pornič je nov celovečerni film zmeraj zanimivega romunskega provokatorja Raduja Judeja o učiteljici zgodovine, ki se znajde na robu škandala, ko na spletu zaokroži njen domači posnetek seksa z možem. In brez skrbi, tudi na Perspektive nismo pozabili – tam se namreč najde kandidat za nagrado vodomec.
Med vrhunci prvih dni 35. Liffa so Anora režiserja Seana Bakerja, ki je za film prejel zlato palmo v Cannesu, pa zmagovalni film Beneškega festivala – premislek o svobodnem odločanju glede lastne smrti, Sosednja soba Pedra Almodovarja, vsekakor tudi Megalopolis, grandiozno delo Francisa Forda Coppole, in Hudičeava kopel avstrijskega režijskega dvojca Veronike Franz in Severine Fiale. Pogovarjamo se z Mirjano Karanović in Saule Bliuvaite, režiserki filmov Mati Mara in Strupeno, ponujamo pa tudi nekaj razgledov po kategoriji Ekstravaganca.
Med 13. in 24. novembrom se bo odvila 35. izdaja Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala. Na ogled bo nekaj najbolj pričakovanih in nagrajenih filmov zadnjega časa, na primer nova dela Pedra Almodovarja, Jacquesa Audiarda in Francisa Forda Coppole, poleg tega se bo deset filmov potegovalo za nagrado vodomec. Letošnjo nagrado bert, ki jo podeljuje društvo režiserjev in režiserk za življenjsko delo na področju filmske igre, je prejela Marijana Brecelj – ob prejemu nagrade smo posneli pogovor z njo. Poleg tega ocenjujemo komično dramo Goodrich, pa francosko komedijo Nekaj malenkost drugačnega – v Franciji je bila letos najbolj gledan film.
V nedeljo se je s slavnostno podelitvijo vesen končal 27. Festival slovenskega filma. Veliki zmagovalec je film Odrešitev za začetnike Sonje Prosenc, ki se je po uspešni turneji od Tribece do Sarajeva in redni kinodistribuciji v Art kino mreži ustavil še v Portorožu. Tam je dobil kar sedem vesen: za celovečerni film, scenarij, glavno žensko vlogo, glavno moško vlogo, žensko stransko vlogo, izvirno glasbo ter scenografijo. Med drugimi pa so slavili tudi filmi Niti besede, Cent'anni in Igrišča ne damo!.
Festival slovenskega filma je osrednji dogodek na tem področju v Sloveniji. Poteka še do nedelje 27. oktobra. Predstavljamo nagrajenko Milke in Metoda Badjure, kostumografko Zvonko Makuc, pogovarjamo pa se tudi s številnimi filmskimi ustvarjalci, med drugim z Tomažem Gorkičem, Darkom Štantetom, Mihom Čelarjem, Matevžem Jermanom, Gregorjem Andolškom, Janijem Severjem in Nino Blažin. Igor Harb pa razmišlja o slovenski produkciji kratkih filmov.
V središču pozornosti je tokrat Festival slovenskega filma, ki bo potekal v Portorožu od 22. do 27. oktobra. Poleg tega ocenjujemo tudi dve premieri: biografsko dramo o ameriškem politiku, medijski osebnosti, poslovnežu in nekdanjem predsedniku Donaldu Trumpu z naslovom Vajenec in nadaljevanje uspešne grozljivke izpred dveh let z naslovom Nasmeh 2.
Letošnja Jesenska filmska šola, mednarodni simpozij filmske kritike in teorije, je posvečena razmisleku o ženskih filmskih ustvarjalkah in potencialu feminističnih praks. Med 17. in 19. oktobrom se bo v Kinodvoru v Ljubljani odvil 9. mednarodni filmski festival Kinotrip, za katerega mlada filmska ekipa izbira filme za mlade. V kine je prišel dokumentarec Bojevita kraljica noči o eni največjih evropskih sov – sovi kozači. Film je režiral Matej Vranič. Pogovarjamo se tudi z igralci, ki so zaigrali v mladinskem filmu Tartinijev ključ režiserja Vincija Vogua Anžlovarja.
Pričenja se jubilejna, 30. izdaja Mesta žensk, mednarodnega festivala sodobnih umetnosti. Ta ob okrogli obletnici odpira temo sestrstva, ki presega razlike in omogoča sodelovanje. V današnji oddaji se posvečamo filmskemu delu festivala; v Kinodvor in Slovensko kinoteko bo pripeljal dve feministični klasiki in zanimiv izbor sodobnih del. Z rednega kinosporeda pa ocenjujemo iranski film Moja najljubša torta, grenko-sladko zgodbo o romanci v zrelih letih, in novega Jokerja s podnaslovom Norost v dvoje, v katerem se je Joaquinu Phoenixu pridružila Lady Gaga.
Janez Burger se v svojem filmu Opazovanje (nagrade za najboljšo glavno žensko vlogo, scenografijo in zvok na lanskem Festivalu slovenskega filma) sprašuje o prevzemanju odgovornosti za to, čemur smo na videz »samo« priče; britanski družbeni kritik Ken Loach v Starem hrastu poziva k sočutju in resnični solidarnosti do tistih, ki imajo v življenju manj sreče. V kinih se je zavrtel še psihološki triler Smrtonosni objem, v Slovenski kinoteki pa pripravljajo retrospektivo del ene od največjih cineastk v svetovnem merilu, sovjetske oziroma ukrajinske filmske umetnice Kire Muratove.
Pogovarjamo se z Goranom Stolevskim, avstralskim režiserjem, rojenem v Makedoniji, ki je v svojem novem filmu Gospodinjstvo za začetnike z nežnostjo in humorjem povedal zgodbo o nenavadni družini, obenem pa je opozoril na vrsto problematik, specifičnih za Makedonijo. Poročamo tudi o grozljivki Ne govori zla, o otroškem filmu Otroci Divjega zahoda in o 15. Festivalu migrantskega filma.
Ocenjujemo novi film Yorgosa Lanthimosa Dejanja usmiljenja - v njem spet igra Emma Stone, ki so jo za njeno vlogo v prejšnjem Lanthimosovem filmu Nesrečna bitja nagradili z oskarjem, za novi film (narejen je v obliki triptiha) pa je igralec Jesse Plemons prejel nagrado za najboljšega igralca v Cannesu. Poglabljamo se tudi v novi film Tima Burtona, s katerim so odprli letošnji Beneški filmski festival. Beetlejuice Beetlejuice je nadaljevanje Burtonove komične grozljivke iz leta 1988, v kateri vlogo divjega poltergeista znova igra Michael Keaton. Pogovarjamo se z Emo Kugler o njenem novem filmu Nekoč v Posočju, v katerem raziskuje staroverstvo v Posočju. Pod drobnogled pa jemljemo tudi retrospektivo del Matjaža Klopčiča v Slovenski kinoteki.
Na beneškem Lidu se počasi izteka 81. mednarodni filmski festival, vse oči pa so že uprte v zlatega leva in druge nagrade, ki jih bodo podelili v soboto zvečer. Med favoriti so Maria Pabla Larraína, Sosednja soba Pedra Almodovarja, Brutalist Bradyja Corbeta in Kvir Luce Guadagnina. V kinih pri nas pa sta na ogled dva filma: Jutri je še en dan Paole Cortellesi, ki je lani v Italiji povzročil pravo senzacijo v kinih in Italijane in Italijanke tako navdušil, da je po številu prodanih vstopnic prehitel celo holivudske blockbusterje, kot je Barbie. Igrišča ne damo pa je novi mladinski film Klemna Dvornika, klic k obuditvi živahnega blokovskega dogajanja pred razmahom pametnih telefonov in družabnih omrežij.
Na beneškem Lidu se znova odvija najstarejši filmski festival na svetu – tokrat že enainosemdesetič. Po lanskem letu, ki so ga zaznamovale stavke, so tam letos spet zvezdniška imena filmske industrije: med drugim, George Clooney, Angelina Jolie, Nicole Kidman, Daniel Craig, Cate Blanchett, Brad Pitt, Joaquin Phoenix in Lady Gaga. Film je odprlo nadaljevanje priljubljenega filma Tima Burtona iz osemdesetih, Beetlejuice, Beetlejuice, ki pa je pri kritikih zaenkrat naletel na mešane odzive. Angelina Jolie je odigrala Mario Callas v filmu Pabla Larraína, postavljenem v Pariz v sedemdesetih, veliko pa smo lahko brali tudi o dokumentarnem filmu, ki je prinesel nova odkritja o glavni filmarki nacističnega režima, Leni Riefenstahl. Ocenjujemo film Sonje Prosenc, Odrešitev za začetnike, z Markom Mandićem in Katarino Stegnar v glavnih vlogah, in V mojih sanjah rase vsako noč drevo, dokumentarni mozaik odročne pokrajine in njenih ljudi, Haloz in Haložanov, ki ga podpisuje Vid Hajnšek.
Tokrat se posvečamo Romulu, novemu delu iz franšize o Osmem potniku, pa dokumentarcu Wima Wendersa o nemškem umetniku Anselmu Kieferju. Pogovarjamo se o slovenski udeležbi na letošnjem Sarajevskem filmskem festivalu in razmišljamo o tem, kaj obeta Beneški filmski festival, ki se začenja prihodnji teden.
Pred vrati sta dva filmska festivala, zanimiva tako za cinefile kot tudi za širše občinstvo. V Ljubljani se pričenja 10. izdaja Festivala kratkega filma FeKK, ki bo letos potekala pod geslom »To ni faza«. Festival je v preteklem desetletju postal izjemno priljubljen posebno med mladimi, prav tako pa je dosegel zavidljivo raven mednarodne prepoznavnosti. V naši širši okolici pa se pričenja najpomembnejši filmski festival jugovzhodne Evrope – govorim seveda o Sarajevu. Festival, katerega začetki segajo v medvojni čas, letos prav tako praznuje okroglo obletnico – trideseto. V kino prihaja mladinski film Igrišča ne damo Klemna Dvornika, ki smo ga ob tej priložnosti povabili pred mikrofon.
Poglabljamo se v irski film Kneecap, ki med drugim tematizira ohranjanje narodne zavesti prek umetniškega izražanja. Pred izidom novega dela Osmega potnika razmišljamo o zgodovini te franšize, ki je ena najbolj zanimivih v žanru znanstvene fantastike. Pogovarjamo se z Brunom Ankovićem, režiserjem filma Proslava, zmagovalnega dela Puljskega filmskega festivala, pa z direktorico Slovenskega filmskega centra Natašo Bučar o bogati slovenski filmski beri na letošnji izdaji Sarajevskega filmskega festivala.
Pogovarjamo se s Sonjo Prosenc, scenaristko in režiserko filma Odrešitev za začetnike. Družinska drama, polna črnega humorja, je bila ta teden predpremierno prikazana v letnem kinu na Ljubljanskem gradu, poleg tega bo film odprl tekmovalni program letošnjega Sarajevkega filmskega festivala. Ocenjujemo srhljivko Zbiralec duš, v kateri je v eni od svojih najboljših vlog nastopil tudi Nicolas Cage. Poleg tega razmišljamo o nekaj vrhuncih pravkar minulega festivala Cinehill v Gorskem kotarju.
Spremljamo poletno festivalsko dogajanje - od festivalov Zebra in Shots v Slovenj Gradcu do enega najprestižnejših filmskih dogodkov na svetu, beneške Mostre, pri kateri so nedavno objavili letošnji program. V kinih pri nas si lahko ogledamo dva francoska filma, ki vsak na svoj način satirizirata zakulisje šovbiznisa: Moj zločin Françoisa Ozona in novi film ekscentrika Quentina Dupieuxa, Drugo dejanje, "prvi film, ki ga je režirala umetna inteligenca". Pa ga je res?
Poglabljamo se v nekaj vrhunskih filmov, ki so bili prikazani na pravkar minulem Puljskem filmskem festivalu – ukvarjajo se z bojem delavcev za svoje pravice, z izzivi tehnologij prihodnosti in z vedno zapletenim, a neprecenljivim družinskim življenjem. Poročamo o tem, kaj vas čaka na letošnjem festivalu Cinehill v Gorskem kotarju, ki je zamenjal Motovunski filmski festival. Poleg tega ocenjujemo novi film v nizu del, v katerih strašijo morski psi, z naslovom Nekaj je v vodi.
Tokrat se posvečamo francoski drami Otroci drugih Rebecce Zlatowski, v kateri blesti igralka Virginie Efira v vlogi ženske, ki se v poznih štiridesetih začne spraševati o materinstvu. V fokusu je tudi komedija Pelji me na luno s Scarlett Johansson in Channingom Tatumom v glavnih vlogah, ki se sprašuje o resničnosti domnevnega zgodovinskega pristanka Apolla 11 na Luni. Predstavljamo program letošnjega Filma pod zvezdami – Kinodvorovega letnega kina na Ljubljanskem gradu; poleg tega poročamo o 71. Puljskem filmskem festivalu.
Oglašamo se iz češkega zdraviliškega mesteca Karlovi vari, kjer se končuje 58. mednarodni filmski festival. Za kristalni globus letos tekmuje 12 filmov. Med njimi sta Xoftex režiserja Noaza Desheja, v katerem prosilci za azil v grškem begunskem taborišču da bi si krajšali čas, snemajo satirične skeče in celo zombijevsko grozljivko; film Banzo portugalske režiserke Margaride Cardoso, postavljen v leto 1907, ko skupino delavcev na plantaži pesti skrivnostna bolezen, znana tudi kot suženjska nostalgija, in drugi. Filmska, gledališka, radijska in televizijska igralka Majda Grbac se nam je oglasila še pred potjo v Divačo, kjer se ji letos poklanjajo v Muzeju slovenskih filmskih igralcev. V kinu pa gledamo Goldmanov proces, filmsko rekonstrukcijo sodnega procesa iz sedemdesetih radikalnemu francoskemu levičarju, gverilcu in intelektualcu judovskega rodu Pierru Goldmanu in Caravaggievo senco, ki jo je navdihnilo življenje in delo očeta chiaroscura. Za najmlajše pa so v poletnih dneh na kinospored med drugim uvrstili Starodavno mišologijo in Vrvež v moji glavi 2.
Neveljaven email naslov