Ljubljanski mednarodni filmski festival se izteka v zadnji del

Ljubljanski mednarodni filmski festival je postregel z Retro sklopom Prepovedanih žensk. Vse več ustvarjalk lahko opazimo tudi pri novih filmskih produkcijah. Teh na 32. Liffu ne manjka. V obsegu stotih filmov si jih kar nekaj lahko ogledamo tudi na platformi videa na zahtevo.

Tokrat se bomo posvetili državi v fokusu Gruziji s filmoma Kaj vidimo, ko se ozremo v nebo? v režiji Alexandra Koberidzeja in Brighton, četrta ulica Levana Koguašvilija. V Ekstravaganci najdemo Cenzorko in Policistovo skrivnost, ki sta v družbi preostalih le nekoliko manj čudaška filmska posebneža.

Dela prepoznavnih in nagrajenih mojstrov sodobnega filma najdemo v sklopu Kralji in kraljice. Ko se trga spomin, dobesedno pod kremplji demence, in ko se izteka življenje v svoje nagubano zadnje poglavje, pa tudi kraljice in kralji izgubijo zlati lesk, bi lahko rekli. Kot zapišejo Liffovci ob filmu Vorteks režiserja Gasparja Noéja, so dnevi levičarskega francosko-italijanskega para v Parizu večinoma prazni in le še bled spomin na čas, ko sta bila zakonca na vrhuncu sposobnosti.

Nesrečni fuk ali Nori pornič je nov celovečerni film zmeraj zanimivega romunskega provokatorja Raduja Judeja o učiteljici zgodovine, ki se znajde na robu škandala, ko na spletu zaokroži njen domači posnetek seksa z možem. In brez skrbi, tudi na Perspektive nismo pozabili – tam se namreč najde kandidat za nagrado vodomec.