Kako strpni smo Slovenci in kako sovrstnike drugih narodnosti sprejemajo naši najstniki? O tem bomo govorili z mladimi, ki nimajo le slovenskih korenin in ki nastopajo v novi seriji dokumentarnih oddaj Kdo si pa ti? Na to vprašanje bodo na Televiziji Slovenija odgovarjali ob petkih, na Radiu Slovenija pa v oddaji Gymnasium. Brez dlake na jeziku torej o (ne)strpnih Slovencih, dveh domovinah, razlikah, ki nas bogatijo, o jezikovnih nevšečnostih in snemanju dokumentarne serije. Voditeljica Špela Šebenik.

Kako strpni smo Slovenci in kako sovrstnike drugih narodnosti sprejemajo naši najstniki? O tem smo govorili z mladimi, ki nastopajo v novi seriji dokumentarnih oddaj Kdo si pa ti? in so v slovensko okolje priseljeni ali v njem rojeni, a nimajo samo slovenskih korenin.

Isabella je bila rojena v Angliji, očeta ima Angleža, mamo pa Slovenko, a ker z njo ni govorila slovensko (vse jo je razumela, odgovarjala pa ji je v angleščini), je imela, ko so se pri njenih osmih letih preselili v Cerknico, kar nekaj težav. Šele ko se je naučila bolje govoriti slovensko, ji je bilo lažje.

Tschimy, nadebudni raper in kitarist, s slovenščino nikoli ni imel težav, saj je rojen v Sloveniji. Je pa imel v otroštvu nekaj problemov zaradi barve kože. Njegov oče namreč prihaja iz Gabona.

Olegova družina je iz Donecka odšla že pred najhujšimi dogodki v Ukrajini. Življenje tam že pred zamenjavo oblasti in vojaškimi spopadi ni bilo rožnato. Zdaj so tu malo več kot vse leti. Slovenijo so izbrali zato, ker je slovanska država s podobno preteklostjo in je jezik vsaj malo podoben ukrajinskemu. A vseeno ni bilo lahko.

“Na začetku je bilo kar težko, ker nisem nikogar poznal. Prvo leto sploh nisem hodil ven. Potem pa sem v šoli spoznal ljudi. Ko sem začel hoditi v šolo, je postalo lažje, saj hitreje najdeš koga, ki ti ustreza, najdeš prijatelje. Hodim na mednarodni oddelek bežigrajske gimnazije, kjer je pouk v angleščini, tako da mi je bilo lažje tudi zaradi tega, ker jezik ni bil problem.”

Čeprav ne sodeluje v dokumentarni seriji, smo na primorsko poklicali tudi Teodoro. Tudi ona ima izkušnjo, kako priti v novo okolje, kjer nikogar ne poznaš in si drugačen. Pred sedmimi leti se je preselila iz Srbije, prihod, najprej na Ptuj, pa ni bil prav nič prijeten.

“Tam sem bila izobčena. Če smo v šoli kaj delali, sem bila sama ali pa sem morala kaj delati s profesorico. Nihče se ni hotel družiti z mano. Ni bilo prijetno. Velikokrat so mi rekli, naj se vrnem nazaj, ker sem ne sodim. Zbadali so me. Na začetku nisem niti razumela, kaj so mi govorili, bila sem bolj tiha in mirna.”

Portret Ramija iz Sirije pa bomo lahko videli na 1. programu Televizije Slovenija (serija se predvaja v petek popoldan). Zaradi vojnih razmer je prišel v Slovenijo, ima pa že naše državljanstvo. Njegova mama je iz Bosne, a ker z njo 15 let ni govoril bosansko, je imel s slovenščino velike težave. Zaradi svoje vere ni bil tarča posmeha ali nestrpnosti, a vseeno zelo pogreša Sirijo in bi se takoj vrnil nazaj, če bi se lahko.

Večkulturnost nas bogati, nas uči. Kaj bi se drug od drugega lahko naučili Slovenci in Angleži?  In kaj se je Rami naučil v Sloveniji in kaj bi se Slovenci morali naučiti od Sircev? Poslušajte Isabello in Ramija.