Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred kratkim je iz Združenih držav Amerike prišla novica, da bo skupinica mladih pod vodstvom nekega 20 letnega raziskovalca v ocean splavila prvo čistilno postajo, ki bo plula po teh morjih in zajemala odpadke. Podatki o onesnaženosti oceanov so namreč skrb vzbujajoči, v Tihem oceanu na primer zaradi kroženja tokov nastaja otok smeti, ki je že sedaj večji od ameriške zvezne države Teksas in seveda še vedno raste. Zato bomo v naš studio povabili mlade, ki na Srednji gradbeni, geodetski in okoljevarstveni šoli obiskujejo program okoljevarstveni tehnik, pridružila pa se jim bo tudi skupina dijakov Gimnazije Vič, ki so v minulih dneh v morje prvič spustili podmornico Calypso, ki je plod njihovega povsem lastnega znanja. Skupaj bomo iskali rešitve, kako bi lahko obvarovali naše oceane in morja pred vedno hujšim onesnaževanjem, predstavili bomo podmornico Vičanov in iskali načine, kako bi jo lahko uporabljali v okoljevarstvene in druge raziskovalne namene. Voditelj Aleš Ogrin.
Morja in oceani prekrivajo dve tretjini našega planeta, kar predstavlja ogromno površino, ki jo človek s svojo dejavnostjo vedno huje onesnažuje. Ocenjuje se, da v morjih plava kar 600 milijard ton plastike. Poleg plastike, ki tako že prekriva obsežne dele naših oceanov, k onesnaženju še dodatno pripomore ladijski promet. A vseeno ta ni glavni onesnaževalec voda, saj je to s svojimi odplakami celinski del, kjer ljudje živimo. Vse naše odplake, ki jih ustvarimo, končajo v kanalizaciji, ta se nato izlije v reke, ki iztekajo v morja, katerih voda se prej ali slej zmeša z oceanskimi. Zato smo z dijaki Gimnazije Ledina in Gimnazije Vič iskali rešitve, kako to onesnaževanje preprečiti. Govorili pa smo tudi o podmornici Calypso, ki je plod povsem lastnega znanja Vičanov. Najprej so dijaki strnili nekaj misli o tem, kako onesnažena so po njihovem mnenju svetovna morja in oceani.
“Pomembna je ureditev globalne zakonodaje, ki ureja področje v zvezi z onesnaževanjem oceanov in vsega okolja.”
Tako ravnanje z vodo, kot smo mu priča, je izjemno neodgovorno, saj za naš planet nosijo velik pomen.
“Treba je začeti pri sebi – vsak odvrženi odpadek šteje.”
Oceanski tokovi uravnavajo tudi vreme.
foto: wikimedia.org
O svetu, ki se nahaja pod gladino morij in oceanov, ljudje le redko razmišljamo. Zato nam je tuj, celo nezemeljski. Še več, ljudje vemo več o površju Marsa, kot o tem, kaj se nahaja v globinah voda.
Znanost je v zadnjih letih izjemno napredovala, a kot smo ugotavljali, tudi onesnaženost. Zato smo iskali razloge, zakaj kljub temu napredku strokovnjaki še niso razvili učinkovitega sistema za čiščenje oceanskih in morskih voda.
Med pogovorom o različnih tehnologijah smo z dijaki Gimnazije Vič predstavili tudi podmornico Calypso, ki je plod njihovega lastnega znanja. Gre za raziskovalno podmornico, projekt izgradnje pa ima tudi okoljevarstveno noto.
”Podmornica se ne le potopi, ampak je v ozadju še veliko zapletenih stvari. Približen vtis, kako bo delovala, smo imeli po skoraj dveh letih dela.”
Pri izdelavi je sodelovala velika skupina dijakov viške gimnazije, nasproti pa so jim stopila tudi različna visokotehnološka podjetja in sponzorji.
Skupina dijakov Gimnazije Vič, ki je v Piranski zaliv spustila podmornico Calypso.
foto: osebni arhiv
Podmornica lahko s svojimi senzorji zajema različne podatke o vodi, v kateri se nahaja. Dijaki pravijo, da bi bilo nesmiselno vse podatke obdržati samo zase, zato jih bodo z veseljem delili z vsemi, ki jih bodo potrebovali.
Nekatere podatke o onesnaženosti Piranskega zaliva so nam razkrili dijaki Gimnazije Vič, ki so vanj poslali svojo podmornico, še nekaj več pa nam je o njem povedal podvodni fotograf Rok Kovačič.
Dijaki so med pogovorom izpostavili tudi težave, ki lahko nastanejo zaradi ukrepa države, ki predvideva ukinitev spremljanja kakovosti morske vode.
Veliko težav v morjih in oceanih pa predstavlja tudi kupičenje plastike. Tako se je v svetovnih oceanih nabralo že nekaj ogromnih otokov plastike, ki se raztezajo več tisoč milj v vsako smer.
A klub vsem težavam so misli dijakov o prihodnosti našega planeta pozitivne.
817 epizod
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Pred kratkim je iz Združenih držav Amerike prišla novica, da bo skupinica mladih pod vodstvom nekega 20 letnega raziskovalca v ocean splavila prvo čistilno postajo, ki bo plula po teh morjih in zajemala odpadke. Podatki o onesnaženosti oceanov so namreč skrb vzbujajoči, v Tihem oceanu na primer zaradi kroženja tokov nastaja otok smeti, ki je že sedaj večji od ameriške zvezne države Teksas in seveda še vedno raste. Zato bomo v naš studio povabili mlade, ki na Srednji gradbeni, geodetski in okoljevarstveni šoli obiskujejo program okoljevarstveni tehnik, pridružila pa se jim bo tudi skupina dijakov Gimnazije Vič, ki so v minulih dneh v morje prvič spustili podmornico Calypso, ki je plod njihovega povsem lastnega znanja. Skupaj bomo iskali rešitve, kako bi lahko obvarovali naše oceane in morja pred vedno hujšim onesnaževanjem, predstavili bomo podmornico Vičanov in iskali načine, kako bi jo lahko uporabljali v okoljevarstvene in druge raziskovalne namene. Voditelj Aleš Ogrin.
Morja in oceani prekrivajo dve tretjini našega planeta, kar predstavlja ogromno površino, ki jo človek s svojo dejavnostjo vedno huje onesnažuje. Ocenjuje se, da v morjih plava kar 600 milijard ton plastike. Poleg plastike, ki tako že prekriva obsežne dele naših oceanov, k onesnaženju še dodatno pripomore ladijski promet. A vseeno ta ni glavni onesnaževalec voda, saj je to s svojimi odplakami celinski del, kjer ljudje živimo. Vse naše odplake, ki jih ustvarimo, končajo v kanalizaciji, ta se nato izlije v reke, ki iztekajo v morja, katerih voda se prej ali slej zmeša z oceanskimi. Zato smo z dijaki Gimnazije Ledina in Gimnazije Vič iskali rešitve, kako to onesnaževanje preprečiti. Govorili pa smo tudi o podmornici Calypso, ki je plod povsem lastnega znanja Vičanov. Najprej so dijaki strnili nekaj misli o tem, kako onesnažena so po njihovem mnenju svetovna morja in oceani.
“Pomembna je ureditev globalne zakonodaje, ki ureja področje v zvezi z onesnaževanjem oceanov in vsega okolja.”
Tako ravnanje z vodo, kot smo mu priča, je izjemno neodgovorno, saj za naš planet nosijo velik pomen.
“Treba je začeti pri sebi – vsak odvrženi odpadek šteje.”
Oceanski tokovi uravnavajo tudi vreme.
foto: wikimedia.org
O svetu, ki se nahaja pod gladino morij in oceanov, ljudje le redko razmišljamo. Zato nam je tuj, celo nezemeljski. Še več, ljudje vemo več o površju Marsa, kot o tem, kaj se nahaja v globinah voda.
Znanost je v zadnjih letih izjemno napredovala, a kot smo ugotavljali, tudi onesnaženost. Zato smo iskali razloge, zakaj kljub temu napredku strokovnjaki še niso razvili učinkovitega sistema za čiščenje oceanskih in morskih voda.
Med pogovorom o različnih tehnologijah smo z dijaki Gimnazije Vič predstavili tudi podmornico Calypso, ki je plod njihovega lastnega znanja. Gre za raziskovalno podmornico, projekt izgradnje pa ima tudi okoljevarstveno noto.
”Podmornica se ne le potopi, ampak je v ozadju še veliko zapletenih stvari. Približen vtis, kako bo delovala, smo imeli po skoraj dveh letih dela.”
Pri izdelavi je sodelovala velika skupina dijakov viške gimnazije, nasproti pa so jim stopila tudi različna visokotehnološka podjetja in sponzorji.
Skupina dijakov Gimnazije Vič, ki je v Piranski zaliv spustila podmornico Calypso.
foto: osebni arhiv
Podmornica lahko s svojimi senzorji zajema različne podatke o vodi, v kateri se nahaja. Dijaki pravijo, da bi bilo nesmiselno vse podatke obdržati samo zase, zato jih bodo z veseljem delili z vsemi, ki jih bodo potrebovali.
Nekatere podatke o onesnaženosti Piranskega zaliva so nam razkrili dijaki Gimnazije Vič, ki so vanj poslali svojo podmornico, še nekaj več pa nam je o njem povedal podvodni fotograf Rok Kovačič.
Dijaki so med pogovorom izpostavili tudi težave, ki lahko nastanejo zaradi ukrepa države, ki predvideva ukinitev spremljanja kakovosti morske vode.
Veliko težav v morjih in oceanih pa predstavlja tudi kupičenje plastike. Tako se je v svetovnih oceanih nabralo že nekaj ogromnih otokov plastike, ki se raztezajo več tisoč milj v vsako smer.
A klub vsem težavam so misli dijakov o prihodnosti našega planeta pozitivne.
52. kemijska olimpijada znanja je letos potekala drugače kot sicer. Kako, so povedali naši gosti, člani državne ekipe. To so dijaki, katerih najljubši predmet v šoli je gotovo kemija, ki so morali svoje znanje s tega področja pokazati že na izbirnih testih za uvrstitev v državno ekipo. Na tekmovanju je sicer sodelovalo 60 držav in šest držav opazovalk, skupaj 231 tekmovalcev, slovenski predstavniki pa so prejeli kar 3 bronasta odličja.
Plesna predstava "Oni" govori o ljudeh, ki na svoj način, s svojo kulturo, idejami in iskricami v očeh, bogatijo naša življenja. O ljudeh, ki jih ne glede na njihov doprinos k družbi, zaradi lastne nevednosti, odrivamo stran ter jim s tem krčimo svobodo in življenjski prostor. Predstava poskuša pokazati, da se na negativno ni potrebno odzvati (z negativnostjo). Mladi gibalci plesne šole Kazina, se pod umetniškim vodstvom koreografinje Ade Kogovšek, na odru odenejo v zvoke slovenske glasbene skupine Terrafolk, ter jih združijo z modernimi oblikami plesa in cirkuškimi prvinami. Predstava Oni poje o življenju in kako »fino« ga je živeti. V oddaji se nam bo pridružila koreografinja in mladi plesalci iz predstave. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič
Z nami v studiu je bil 19-letni hornist Sebastijan Buda, ki je nedavno postal zmagovalec izbora za slovenskega predstavnika na tekmovanju Evrovizijski mladi glasbeniki, ki bo potekalo v Zagrebu. Kot boste slišali, je bil letošnji izbor zaradi razmer z novim koronavirusom nekoliko prilagojen. Poleg tega bomo govorili o Sebastijanovi ljubezni do igranja roga, s katerim je začel že pri osmih letih, ko ga je zanj navdušil njegov učitelj v nižji glasbeni šoli. Danes študent Akademije za glasbo v Ljubljani pa je poleg uspeha na izboru za mladega evrovizijskega glasbenika na tekmovanjih dosegel še mnogo drugih vrhunskih uvrstitev, tako doma kot v tujini. Prav tako igra v mnogih zasedbah, sodeloval pa je tudi z največjimi svetovnimi imeni igranja na rog.
Ker je poletje čas, ko mnogi med vami odidete tudi v gore, bomo današnji pogovor namenili izobraževalnim dejavnostim, ki jih za vas mlade pripravlja Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije. Kot boste slišali, je teh zares veliko, ob tem pa seveda poskrbijo tudi za zabavo. Prav o prepletu obeh omenih stvari se bodo tisti, ki v planinstvu delajo z mladimi, izpopolnjevali na Seminarju družabnosti 2020, ki ga bo mladinska komisija izvedela v učnem središču Bavšica. Že v ponedeljek pa bodo tam začeli z izobraževanjem nove generacije mladinskih voditeljev. Kaj vse bodo počeli tam, boste izvedeli v oddaji Gymnasium. Ob tem pa bomo govorili tudi o drugih stvareh, ki jih pripravlja omenjena komisija.
Počitnice večina mladi izkoristi za lenarjenje, počitek, druženje s prijatelji in zabavo. A mladi iz vse Slovenij, ki so se udeležili že 10. tradicionalnega raziskovalnega tabora na Rogli, ki poteka v organizaciji Zveze za tehnično kulturo Slovenije, so dokazali, da se da med počitniškimi dnevi združiti tudi prijetno s koristnim. Na taboru so se lotili raziskovanja kulture, prisluhnili žvgolenju ptic, se podali v kameno dobo, postali botanični mojstri, raziskovati gozdove in sadovnjake in še marsikaj drugega. Vtise s tabora slišite v tokratni oddaji!
Pred kratkim so podelili priznanja Inženirska iskra 2020, torej najboljšim iz projekta Inženirke in inženirji bomo!, katerega namen je promocija inženirskih, tehnoloških in naravoslovnih poklicev ter inovativnosti med dijaki vodilnih slovenskih gimnazij. Z nami v studiu bodo lavreati oziroma inženirski podmladek s Strokovne tehniške gimnazije ŠC Kranj. Voditeljica oddaje je Liana Buršič
So počitnice čas za počitek, nabiranje delovnih izkušenj ali usvajanje novega znanja? Prihaja obdobje zabav in druženj s prijatelji ali preživljanja prostega časa z družino? Bo mogoče več časa za branje in hobije, za katere je med letom zmanjkalo časa? So mladi letošnje poletje sploh tako nestrpno pričakovali kot pretekla leta, glede na to, da so bili – z izjemo maturantov – doma od sredine marca? Kakšne načrte torej imajo za proste dni? Bodo zaradi koronavirusa več doma? O tem z dijaki in s študenti v oddaji Gymnasium.
V nenehnem poplavljanju vizualnih podob in obilju kamer, ki jih posedujemo in prav tako obilno uporabljamo s telefonom, da smo že vsi lahko fotografski zapisovalci časa, se upravičeno sprašujemo, kje je še prostor za profesionalno fotografijo in kakšno sporočilnost ter vrednost nosi. Z nami bodo študentje fotografije z visoke šole za storitve VIST, pa tudi eden najbolj priznanih slovenskih fotografov,fotoreporterjev - Uroš Hočevar. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Pred kratkim je v organizaciji VSGT Maribor potekal finalni del tekmovanja za izbor mladega kuharja, ki bo naslednje leto v Minho na Portugalskem zastopal Slovenijo na tekmovanju za nagrado European Young Chef Award, na katerem je zmagal Janko Dulc. Namen tekmovanja je izbrati mladega kreativnega kuharja, ki navdih za svoje kreativno delo črpa iz lokalne in regionalne gastronomske kulture. Prijavljeni kandidati so tekmovali v pripravi inovativne jedi iz lokalnega in/ali regionalnega okolja in predstavitvi promocijskega videa, ki predstavlja kandidatov kulinarični pogled in razumevanje. Janko Dulc, študent gostinstva in turizma na BIC Ljubljana, VSŠ je pod mentorstvom Marjete Cevc za osnovo svoje kreacije izbral ričet, ki jo je pripravil na povsem drugačen, inovativen način. Komisijo je navdušil tako s predstavitvenim videom kot tudi s pripravo jedi in s svojim znanjem ter nastopom, s katerim je preko spletnega intervjuja prepričal strokovno komisijo, ki ji je predsedoval dr. Janez Bogataj. Poleg Janka, bosta gosta v studiu še Anže Bilban, ki je dosegel zlato medaljo v kategoriji SLOVENIASKILLS – KUHARSTVO in Luka Strajn, ki je osvojil zlato medaljo v kategoriji SLOVENIASKILLS – STREŽBA in 3. mesto ter bronasto medalja v kategoriji MEŠANJE PIJAČ.
Pogovarjali smo se z dijaki, ki so konec maja sodelovali na mednarodni filozofski olimpijadi znanja. Za kakšno tekmovanje gre, kako so se naj pripravljali, kako je letos vse skupaj potekalo prek spleta, kakšno znanje morajo dijaki pokazati, o katerih filozofskih vprašanjih so pisali, kako so si priborili 3 bronaste medalje in 4 pohvale? Pa tudi o tem, ali je oznaka filozof pohvala ali zbadljivka?
Je narediti vozniški izpit, ko postaneš polnoleten, le želja mladih ali tudi potreba sodobnega načina življenja? Ali mlademu človeku prinese neodvisnost in samostojnost? Kako sploh pridemo do izpita in koliko nas to stane? Kakšna skupina v prometu so mladi vozniki, so najbolj ranljivi motoristi? O mladih voznikih, obnašanju Slovencev v prometu in avtomobilski prihodnosti bomo govorili z dijaki, ki že držijo volan v rokah, in z inštruktorjemvarne vožnje.
Poklicna in splošna matura se bližata, zato bomo strnili napotke profesorjev in članov državnih predmetnih komisij za posamezne predmete ter vas nekaj dni pred začetkom zrelostnega izpita opomnili na stvari, na katere morate paziti med samim pisanjem izpitov. Prav tako bomo preverili, kako bosta potekali maturi v praksi – kako bo z maskami in ali boste lahko med odmorom odšli iz učilnice? Oddaja za več kot 17 tisoč letošnjih maturantov!
Matura je ena od najbolj vročih tem zadnjih tednov – tudi na našem programu in v naših oddajah smo spremljali vse dogajanje okoli nje – zdaj, kot vsi že dobro veste, torej bo – 30. maja se začenja tako splošna kot poklicna. V današnjem Gymnasiumu bo rdeča nit oddaje letošnji maturitetni esej, ki ga bodo dijaki splošne mature pisali v ponedeljek, 1. junija. Ta k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, saj se v njem pokažejo posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost pisanja eseja. Dijaki obvezni deli in temo eseja izvedo že v tretjem letniku, naslov letošnjega sklopa pa je V svetu Cankarjeve dramatike. Z dijaki in s profesorji slovenščine bomo izpostavili glavne ideje, dramske osebe in zaplete Cankarjevih del, ki so obvezno čtivo na letošnji maturi? Kje bi našli vzporednice med protagonisti dram Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi, Pohujšanje v dolini šentflorjanski in Hlapci? Kako se v vseh dramskih besedilih kaže nasprotje med resnico in videzom? Kam je Ivan Cankar uperil svojo kritično ost? O letošnjem maturitetnem eseju od A do Ž.
Govorili smo o vrhunskih dosežkih, ki jih dosegate mladi. Tokrat v velikih stenah gora. Z nami je bila Marija Jeglič, članica Alpinističnega odseka Ljubljana – Matica, ki se je tik pred začetkom pandemije novega koronavirusa vrnila z alpinistične odprave Senja 2020. Na istoimenskem norveškem otoku, ki se nahaja v polarnem krogu, je od sredine februarja do začetka marca plezala skupaj s soplezalko Saro Jaklič. Kot boste slišali, sta dosegli nekaj zares vrhunskih podvigov. Marija Jeglič je sicer predstavnica mladega rodu slovenskih alpinistk, tudi članica Slovenske mladinske alpinistične reprezentance, za katero je že kar nekaj vrhunskih podvigov. Planinska zveza Slovenije jo je lani razglasila za najuspešnejšo alpinistko leta 2018.
V Gymnasiumu boste od blizu spoznali delo dramskega igralca in ustvarjanja za film in televizijo. Z nami bo Tadej Pišek, ki ga prav vsi zagotovo poznate po vlogi Roka Slaka v nanizanki Reka ljubezni. A to je le ena izmed vlog v kateri je zaigral, poleg tega ga lahko vidite na odrih gledališč, veliko ustvarja tudi kot avtor predstav, svoj glas posoja tudi najrazličnejšim animiranim likom, ukvarja pa se tudi z lutkarstvom. Poleg pogovora o poklicu igralca boste slišali tudi marsikaj o študiju na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo in o tem, kako se lahko tisti, ki se tja želite vpisati, pripravite na sprejemne izpite. Skratka zanimiv preplet tem povezanih z gledališkim in filmskim oziroma ustvarjanjem za televizijo in radio vas čaka.
V današnji oddaji Gymnasium bomo glavno besedo namenili ključnim vprašanjem, s katerimi se v teh dneh spoprijemajo letošnji maturanti. Matura bo, je povedala ministrica za izobraževanje, Simona Kustec, saj je zdravstvena stroka prižgala zeleno luč za izvedbo. Strokovnjaki sicer že dalj časa opozarjajo na nepopravljive posledice ob morebitnem preklicu mature, starše, ravnatelje in maturante pa skrbijo rezultati mature zaradi novonastale situacije in med drugim poudarjajo, da vsi dijaki nimajo enakih možnosti za pripravo. Prav danes so na novinarski konferenci predstavniki Vlade in delovnih skupin predstavili najnovejše ukrepe za soočanje z epidemije s koronavirusno boleznijo in njenimi posledicami. Med drugim so razpravljali tudi o maturi. Mi smo že včeraj pred mikrofon povabili direktorja državnega izpitnega centra, Darka Zupanca, o tem, kaj je povedal in kakšni so odzivi letošnjih maturantov ter kako se čim bolje pripraviti na pisna izpita iz slovenščine, ki bosta potekala v spomladanskem roku na isti dan več v tokratni oddaji.
Z mladimi popotnicami bomo odpotovali po svetu. Šli bomo v Južno Ameriko, v Ekvador, kjer sta se morali zaradi koranavirusa ustaviti kolesarski popotnici Barbara in Anja, ki ju bolj poznamo pod nazivom The Bike Wanderers. Že pred letom in pol sta se odpravili na pot, njun cilj pa je bil prekolesariti Ameriko od juga proti severu. Na drugem koncu sveta pa je na rajskem tajskem otoku ostala Klara Lotrič, ki nam lahko iz prve roke pove, kako, če sploh, tam te dni praznujejo tajsko novo leto.
Čas, ki ga preživljate doma, lahko izkoristite tudi za učenje kuhanja. Za vas smo pripravili nekaj nasvetov o tem, kako se lotiti tega opravila, sogovorniki pa so zbrali tudi nekaj receptov, s pomočjo katerih boste pripravili okusne jedi. O tem, kako je kuhanje lahko tudi zelo zabavno, bomo govorili v tokratni oddaji Gymnasium.
Kako naj se maturanti doma pripravijo na maturitetni esej? Kako naj obdelajo tista Cankarjeva dela, ki jih v šoli niso? In kaj je značino za pisanje našega največjega pisatelja?
Kako dneve, ko poteka šolanje na daljavo, preživljajo srednješolci? Kako se četrtošolci pripravljajo na maturo in ali so že oddali prijavo za vpis na fakultete? Več pa v oddaji Gymnasium z dijaki, s karierno svetovalko in svetovalno delavko.
Neveljaven email naslov
