Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O letošnjem maturitetnem čtivu Alamut Vladimirja Bartola z mladimi in profesorico slovenščine Alenko Ocvirk Zelič z Gimnazije Vič.
Vladimir Bartol je Alamuta pisal v 30. letih prejšnjega stoletja. Zakaj je roman še vedno aktualen in kako nagovarja mlade bralce? Kaj je mlade v romanu najbolj presenetilo, kaj so si najbolj zapomnili? In kako hitro smo lahko žrtve manipulacije danes?
Tri oddaje (5. in 19. april Gymnasium in Studio ob 17h 26. aprila) bomo na Prvem posvetili letošnjemu maturitetnemu eseju, katerega tematski sklop je Človek v kolesju sistema. V prvi smo z dijaki in s profesorico slovenščine Alenko Ocvirk Zelič z Gimnazije Vič pod drobnogled vzeli Alamuta Vladimirja Bartola. Roman je že tretjič za obvezno čtivo za maturo in je, čeprav je od nastanka – izšel je leta 1938 – minilo že skoraj 80 let, še vedno aktualen in zanimiv mladim bralcem.
Alenka Ocvirk Zelič: “Mislim, da je to roman, ki ima v sebi eksotiko nekega drugačnega prostora, nekakega drugega zgodovinskega časa, nekih tudi izjemnih oseb. Kot so povedali že mladi bralci, je berljivo besedilo, hkrati pa se jih tudi ta ideja, ključna ideja manipulacije z mladim človekom gotovo dotakne. Meni se zdi to zelo primerno branje. Zaradi tega sem oba romana izbrala že prej tudi za domače branje, saj se mi je zdelo, da bodo mladi bralci nagovorjeni.”
Ker mladi obnovo romana gotovo dobro poznajo, smo se z dijaki četrtega letnika Gimnazije Vič Nušo Golob, Lauro Mamič, Jako Čopom in Matijo Ruparčičem lotili temeljite analize likov, dogajanja, filozofskih vprašanj in moralnih dilem, ki jih Alamut postavlja pred bralce. Razdelali smo želje, vrednote in usode likov, pri tem pa posebno pozornost posvetili Hasanu Ibn Sabi, zagovorniku machiavelistične in ničejanske vizije, manipulatorskemu vodji izmailcev na Alamutu. Vprašali smo se tudi, zakaj mu je tako lahko verjeti, katera vrednota je zanj najpomembnejša, zakaj nekateri drugi liki v Alamutu tragično končajo, v kakšnem obdobju je nastajal roman, koliko Bartolovega filozofskega nazora je v ideologiji Seidune in ali bi lahko zgodbo prenesli tudi v kakšen drug verski ali družbeni sistem.
Upamo, da bo oddaja v pomoč pri razumevanju gradiva za letošnji maturitetni esej in pripravi na prvo dejanje letošnjega zrelostnega izpita. Vabljeni tudi k poslušanju oddaje 19. aprila, ko smo govorili o Krasnem novem svetu, v oddaji Studio ob 17h pa bomo 26. aprila primerjali oba romana in dali tudi kakšen nasvet, kako pisati razlagalni ali razpravljalni esej, na kaj morate biti še posebej pozorni in zaradi kakšnih napak dijaki izgubljate točke.
834 epizod
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
O letošnjem maturitetnem čtivu Alamut Vladimirja Bartola z mladimi in profesorico slovenščine Alenko Ocvirk Zelič z Gimnazije Vič.
Vladimir Bartol je Alamuta pisal v 30. letih prejšnjega stoletja. Zakaj je roman še vedno aktualen in kako nagovarja mlade bralce? Kaj je mlade v romanu najbolj presenetilo, kaj so si najbolj zapomnili? In kako hitro smo lahko žrtve manipulacije danes?
Tri oddaje (5. in 19. april Gymnasium in Studio ob 17h 26. aprila) bomo na Prvem posvetili letošnjemu maturitetnemu eseju, katerega tematski sklop je Človek v kolesju sistema. V prvi smo z dijaki in s profesorico slovenščine Alenko Ocvirk Zelič z Gimnazije Vič pod drobnogled vzeli Alamuta Vladimirja Bartola. Roman je že tretjič za obvezno čtivo za maturo in je, čeprav je od nastanka – izšel je leta 1938 – minilo že skoraj 80 let, še vedno aktualen in zanimiv mladim bralcem.
Alenka Ocvirk Zelič: “Mislim, da je to roman, ki ima v sebi eksotiko nekega drugačnega prostora, nekakega drugega zgodovinskega časa, nekih tudi izjemnih oseb. Kot so povedali že mladi bralci, je berljivo besedilo, hkrati pa se jih tudi ta ideja, ključna ideja manipulacije z mladim človekom gotovo dotakne. Meni se zdi to zelo primerno branje. Zaradi tega sem oba romana izbrala že prej tudi za domače branje, saj se mi je zdelo, da bodo mladi bralci nagovorjeni.”
Ker mladi obnovo romana gotovo dobro poznajo, smo se z dijaki četrtega letnika Gimnazije Vič Nušo Golob, Lauro Mamič, Jako Čopom in Matijo Ruparčičem lotili temeljite analize likov, dogajanja, filozofskih vprašanj in moralnih dilem, ki jih Alamut postavlja pred bralce. Razdelali smo želje, vrednote in usode likov, pri tem pa posebno pozornost posvetili Hasanu Ibn Sabi, zagovorniku machiavelistične in ničejanske vizije, manipulatorskemu vodji izmailcev na Alamutu. Vprašali smo se tudi, zakaj mu je tako lahko verjeti, katera vrednota je zanj najpomembnejša, zakaj nekateri drugi liki v Alamutu tragično končajo, v kakšnem obdobju je nastajal roman, koliko Bartolovega filozofskega nazora je v ideologiji Seidune in ali bi lahko zgodbo prenesli tudi v kakšen drug verski ali družbeni sistem.
Upamo, da bo oddaja v pomoč pri razumevanju gradiva za letošnji maturitetni esej in pripravi na prvo dejanje letošnjega zrelostnega izpita. Vabljeni tudi k poslušanju oddaje 19. aprila, ko smo govorili o Krasnem novem svetu, v oddaji Studio ob 17h pa bomo 26. aprila primerjali oba romana in dali tudi kakšen nasvet, kako pisati razlagalni ali razpravljalni esej, na kaj morate biti še posebej pozorni in zaradi kakšnih napak dijaki izgubljate točke.
Neveljaven email naslov