Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glej, Študenteater je projekt Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Gledališča Glej, letos je potekal tretjič, študentom ne-akademijskih smeri pa ponuja priložnost za gledališki izraz in avtorske stvaritve. Festival je zapolnil to vrzel, v treh letih je nastalo 18 predstav, letos 8. Gre za zelo različne žanre in vsebine, v oddaji Gymnasium smo z mladimi igralci in režiserkami ter njihovim mentorjem Urošem Kaurinom govorili o treh izmed njih: Predstava, Mrtvi hočejo in Svet bo bolje.
Študenti negledaliških smeri o svojih predstavah, ki so jih na oder postavili v okviru tretjega festivala Glej, ŠtudenTeater
Glej, ŠtudenTeater je projekt Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Gledališča Glej, letos je potekal tretjič, študentom ne-akademijskih smeri pa ponuja priložnost za gledališki izraz in avtorske stvaritve. Matjaž Šmalc, samostojni strokovni svetovalec JSKD za gledališko in likovno dejavnost, namreč pravi, da do pred treh let, ko so prvič priredili festival, študenti niso imeli priložnosti igrati, režirati in ustvarjati lastnih predstav. Za razliko od kar nekaj srednjih šol, ki gojijo gledališko dejavnost in dijakom pomagajo na vseh področjih gledališke produkcije, študenti različnih fakultet nimajo ne prostora, ne znanja, ne sredstev, da bi “se šli gledališče”. Festival Glej, ŠtudenTeater je zapolnil to vrzel.
Gabriela: “Gledališče me je zanimalo že v srednješolskih letih, nikoli pa se nisem odločila, da bi tudi sama posegla v ta prostor, ki mi je bil vedno nekako svet in s tega vidika nekoliko distanciran. Ampak vedno me je zanimala režijska vloga in sem bila zelo vesela, ko sem imela možnost to poskusiti preko projekta ŠtudenTeatera. V režijskih vodah se mogoče počutim malo bolj varno, manj izpostavljeno, odgovornost pa je večja. Zanimivo je, ko začnemo ustvarjalen proces in se zaveš, da si ti zdaj šef in moraš biti vedno en korak pred igralci in vsemi, ker narekuješ tudi tempo vaj in vsebino samih vaj. Je naporno delo.”
V treh letih, od kar prirejajo festival, je nastalo 18 predstav, letos 8. Gre za zelo različne žanre in vsebine, v oddaji Gymnasium smo govorili o predstavah: Predstava, Mrtvi hočejo in Svet bo bolje. Mladi, večina se je že v srednješolskih časih ukvarjala z gledališčem ali šolsko improligo, so jih ustvarili sami – rodile so se iz njihovih idej, improvizacije, najtežje pa je bilo iz vsega sestaviti celoto, povezati vse dele in elemente. Da jim je to dobro uspelo, je govoril bučen aplavz na premieri. Tim pravi, da vse delaš prav za aplavz publike. Domnu pa je izkušnja dala to, “da hočeš še več tega”, gledališče te zasvoji:
“To je pomoje res droga, ker ko si enkrat na odru pred publiko, si želiš še več tega. Ne vem, zakaj. Nekaj daš ti publiki, publika ti da nekaj nazaj – in to je nor občutek.”
Doris se sicer tega ne spomni: “Adrenalin, toliko hormonov sreče v res visoki intenziteti, da spomin kar malo izgine. Ampak bilo je fantastično v vsakem primeru.”
O čem so govorile njihove predstave, kako so potekale vaje, kakšni prijatelji so postali, so z nami delili: Kaja Savodnik (Mrtvi hočejo), Zala Mojca Jerman Kuželički (Predstava), Doris Barat (Predstava), Gabriela Lozančič (Svet bo bolje), Domen Blatnik (Svet bo bolje), Tim Lončar (Svet bo bolje) in Uroš Kaurin, ki je bil eden izmed mentorjev, sicer pa član igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča.
829 epizod
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Glej, Študenteater je projekt Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Gledališča Glej, letos je potekal tretjič, študentom ne-akademijskih smeri pa ponuja priložnost za gledališki izraz in avtorske stvaritve. Festival je zapolnil to vrzel, v treh letih je nastalo 18 predstav, letos 8. Gre za zelo različne žanre in vsebine, v oddaji Gymnasium smo z mladimi igralci in režiserkami ter njihovim mentorjem Urošem Kaurinom govorili o treh izmed njih: Predstava, Mrtvi hočejo in Svet bo bolje.
Študenti negledaliških smeri o svojih predstavah, ki so jih na oder postavili v okviru tretjega festivala Glej, ŠtudenTeater
Glej, ŠtudenTeater je projekt Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Gledališča Glej, letos je potekal tretjič, študentom ne-akademijskih smeri pa ponuja priložnost za gledališki izraz in avtorske stvaritve. Matjaž Šmalc, samostojni strokovni svetovalec JSKD za gledališko in likovno dejavnost, namreč pravi, da do pred treh let, ko so prvič priredili festival, študenti niso imeli priložnosti igrati, režirati in ustvarjati lastnih predstav. Za razliko od kar nekaj srednjih šol, ki gojijo gledališko dejavnost in dijakom pomagajo na vseh področjih gledališke produkcije, študenti različnih fakultet nimajo ne prostora, ne znanja, ne sredstev, da bi “se šli gledališče”. Festival Glej, ŠtudenTeater je zapolnil to vrzel.
Gabriela: “Gledališče me je zanimalo že v srednješolskih letih, nikoli pa se nisem odločila, da bi tudi sama posegla v ta prostor, ki mi je bil vedno nekako svet in s tega vidika nekoliko distanciran. Ampak vedno me je zanimala režijska vloga in sem bila zelo vesela, ko sem imela možnost to poskusiti preko projekta ŠtudenTeatera. V režijskih vodah se mogoče počutim malo bolj varno, manj izpostavljeno, odgovornost pa je večja. Zanimivo je, ko začnemo ustvarjalen proces in se zaveš, da si ti zdaj šef in moraš biti vedno en korak pred igralci in vsemi, ker narekuješ tudi tempo vaj in vsebino samih vaj. Je naporno delo.”
V treh letih, od kar prirejajo festival, je nastalo 18 predstav, letos 8. Gre za zelo različne žanre in vsebine, v oddaji Gymnasium smo govorili o predstavah: Predstava, Mrtvi hočejo in Svet bo bolje. Mladi, večina se je že v srednješolskih časih ukvarjala z gledališčem ali šolsko improligo, so jih ustvarili sami – rodile so se iz njihovih idej, improvizacije, najtežje pa je bilo iz vsega sestaviti celoto, povezati vse dele in elemente. Da jim je to dobro uspelo, je govoril bučen aplavz na premieri. Tim pravi, da vse delaš prav za aplavz publike. Domnu pa je izkušnja dala to, “da hočeš še več tega”, gledališče te zasvoji:
“To je pomoje res droga, ker ko si enkrat na odru pred publiko, si želiš še več tega. Ne vem, zakaj. Nekaj daš ti publiki, publika ti da nekaj nazaj – in to je nor občutek.”
Doris se sicer tega ne spomni: “Adrenalin, toliko hormonov sreče v res visoki intenziteti, da spomin kar malo izgine. Ampak bilo je fantastično v vsakem primeru.”
O čem so govorile njihove predstave, kako so potekale vaje, kakšni prijatelji so postali, so z nami delili: Kaja Savodnik (Mrtvi hočejo), Zala Mojca Jerman Kuželički (Predstava), Doris Barat (Predstava), Gabriela Lozančič (Svet bo bolje), Domen Blatnik (Svet bo bolje), Tim Lončar (Svet bo bolje) in Uroš Kaurin, ki je bil eden izmed mentorjev, sicer pa član igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča.
Z nami so mladi filmski ustvarjalci, ki so slabi dve leti nazaj med poletjem snemali svoj kratki film, spomladi pa so ga končno predvajali tudi širši publiki. Proces nastajanja filma je namreč dolg, lotili pa so se tudi ne prav lahke teme: odraščanje, iskanje spolne identitete in nasilja. Več pa z gosti v studiu.
Tudi letos smo se pridružili Študentski delovni brigadi. Ta je v svoji že 21. izvedbi tokrat poteka v Krajevni skupnosti Dole pri Litiji. Gre za težje dostopno območje, kjer bodo udeleženci na skupno šestih deloviščih opravljali zanimiva, a naporna dela; od urejanja smučišča do postavljanja oglarske kope. Po koncu delovnega dne so se nam bodo brigadirke in brigadirji pridružili v našem terenskem studiu.
Pia Babnik je palico za golf prvič prijela v roke pri treh letih. Od takrat je ni izpustila, vihti pa jo tako spretno in uspešno, da je pri rosnih 15-tih večkratna evropska amaterska prvakinja in najboljša na svetu v svoji starostni kategoriji. Njen cilj je jasen – postati najboljša profesionalna igralka golfa na svetu! Spoznajte jo v tokratnem Gymnasiumu.
Na mednarodnem tekmovanju World Scholar's Cup v Pekingu so se konec junija v vseh štirih kategorijah – debati, kreativnem pisanju, izzivu in skupinskem kvizu - odlično odrezali tudi slovenki dijaki. Ekipo so poleg drugih slovenskih šol sestavljali tudi dijaki Gimnazije Celje - Center in II. Gimnazije Maribor, ki so bili naši gosti. Domov pa so prinesli številne srebrne in zlate medalje. Za kakšno tekmovanje gre in kaj vse so doživeli na Kitajskem, izvemo v oddaji Gymnasium!
Med mladimi delo markacista Planinske zveze Slovenije ni zelo priljubljeno. A kljub temu se nekateri med njimi ukvarjajo s to zahtevno dejavnostjo in skrbijo, da je korak obiskovalcev sredogorja in visokogorja varen. S kakšnimi nalogami se srečujejo in kako se lahko delo markacista prenaša tudi iz roda v rod, boste izvedeli v oddaji Gymnasium.
Tla so poleg zraka in vode najpomembnejši naravni vir, ki omogoča življenje na kopnem. Imajo osrednjo vlogo v kopenskih ekosistemih, a njihov pomen je pogosto spregledan. Zato pa so njihovo vrednost prepoznavali srednješolci z Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik, na Mednarodni poletni šoli na temo tal na Pokljuki. Z nami bodo to sredo, v Gymnasiumu. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Pridobitev vozniškega dovoljenja je eden izmed življenjskih mejnikov. A prava vožnja se začne šele, ko se vozniki začetniki v avtomobilu znajdejo sami. Zato bomo v tokratni oddaji z mladimi, ki so ravno pridobili vozniško dovoljenje, inštruktorjem vožnje in varne vožnje pri Avtomoto zvezi Slovenije in predstavnikom policije govorili o varni udeležbi mladih v prometu. Slišali boste tudi mnogo nasvetov o tem, kako se prvič odpraviti na daljšo pot in kaj storiti, ko ne gre vse po načrtih.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Dijakinje Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana so sredi poklicne mature, mi pa bomo z njimi govorili o tistem najbolj navdušujočem in najbolj praktičnem delu te mature – namreč modnih kreacijah, ki so jih izdelale same. Vsako leto dijakinje programa modno oblikovanje predstavijo svoje celoletno delo, ki šteje tudi za poklicno maturo, na modni reviji, in to s profesionalno ekipo manekenk, frizerjev in umetnikov ličenja. Paša za oči je ponavadi ta modna revija in letos ni bilo nič drugače.
Na Portugalskem se je končala 17. evropska naravoslovna olimpijada.
Oddajo namenjamo maturantom – te generacije, pa tudi tistim, ki jih zrelostni izpit čaka v prihodnjih letih. V njej bomo namreč slišali mnenja mladih o maturi, različnih maturitetnih predmetih, izvedeli bomo, kaj je že za njimi, kaj jih še čaka. Profesorje različnih predmetov in zunanje ocenjevalce pa smo prosili za napotke in usmeritve za pisanje mature: kje mladi pri nekaterih predmetih izgubljajo točke, na kaj naj bodo še posebej pozorni? In kako je po objavi z vpogledi in ugovor? Odgovore smo zbrali v oddaji Gymnasium.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Na 21. državnem tekmovanju Etnološke in kulinarične značilnosti Slovenije z naslovom Uporabnost ostankov hrane so se mladi spraševali, kje in kako so v preteklosti nastajali ostanki živil in hrane, na kakšne načine so posamezniki, gospodinjstva in gostišča ravnali z njimi, na kakšne načine so jih uporabljali in kako je s tem danes.Več o tekmovanju z mladimi nagrajenkami Niko Klepec, Andrejo Jevšnik in Izo Gaber, ki so v kategoriji višjih strokovnih šol zmagale z nalogo Uporaba krompirjevih olupkov pod mentorstvom doc. dr. Elene Marulc.
Vas zanima, kako je biti študent na Nizozemskem ali v Belgiji? Prisluhnite našim sogovornikom v oddaji Gymnasium! Z nami lahko greste v Leuven in Amsterdam, kjer smo raziskali študentsko življenje, poiskali slovenske in druge Erasmus študente, srečali Slovence, ki so po študijski izkušnji ostali v tujini, obiskali različne fakultete in se pogovarjali tudi s tamkajšnjimi predstavniki študentov. Veliko smo izvedeli o Erasmus izmenjavah, o življenju v Amsterdamu, o nizozemskem in belgijskem izobraževalnem sistemu, o tem, koliko znaša najemnina za sobo v Amsterdamu, kaj je to Dutch rain – nizozemski dež, katero je najbolj študentsko mesto v Evropi in zakaj imajo nekateri nizozemski študenti na nahrbtnike pripete rdeče kvadratke.
Spomladanski rok splošne mature je pred vrati, zato smo v oddaji maturantom ponudili pregled in primerjavo romanov Angel pozabe in Francoski testament ter jim dali praktična navodila za pisanje eseja. Esej iz maternega jezika k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, saj se v njem pokažejo posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost pisanja eseja. Dijaki obvezni deli in temo eseja izvedo že v tretjem letniku, naslov letošnjega sklopa pa je Stiske družine in posameznika na zgodovinskih prelomnicah. Kako o tem govorita romana, kaj ju povezuje, kaj razlikuje? Kako sploh pisati esej in na kaj paziti, da ne bi po nepotrebnem izgubljali točk? Odgovori so zbrani na enem mestu: v Gymnasiumu!
Bližajo se evropske volitve, nas pa zanima, kako povezani z Evropsko unijo in njeno politiko se počutijo mladi? Ali bodo sodelovali na volitvah? Zakaj, kako bi se to lahko spremenilo in kaj pritegne tiste, ki jim je tovrstno udejstvovanje blizu? Imajo mladi občutek, da jih odločevalci poslušajo, da so njihove teme in problematike, ki jih zadevajo, slišane in pomembne v političnih programih in tudi dejanskih politikah? Kje mladi vidijo svojo priložnost?
Letošnje svetovno prvensto do 23 let v slaščičarstvu je potekalo v italijanskem mestu Rimini in tam je Slovenija prvič v zgodovini imela tudi dve svoji predstavnici. To sta bili Maja Grabar in Tina Vehovec, ki sta na dvodnevnem tekmovanju morali ustvariti slaščice in slaščičarske skulpture, s katerimi sta se pomerili s konkurenco, ki je prihajala iz še 12 držav. Maja Grabar je bila z nami v studiu, kjer je povedala vse o nastopu na svetovnem prvenstvu v slaščičarstvu v Italiji.
Slovenski bienale ilustracije je ponovno z nami, zato nas bo v Gymnasiumu tokrat zanimalo, kaj nas ta nepogrešljiva slikovna govorica, sploh v segmentu otroške ilustracije, uči, nam razkriva in kako nas vzgaja – s pomočjo in v družbi treh izjemnih mladih ilustratorjev bomo. Bodite z nami in izvedeli boste tudi katera je tista veščina, ki naredi zares dobro ilustracijo, ki lahko nagovarja vse generacije.
Neveljaven email naslov