Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratni oddaji vse od A do Ž o letošnjemu maturitetnemu eseju.
O tem, kako pisati esej, na kaj paziti, do poudarkov obeh romanov - Pomladnega dne in Ubežnih delcev
Dobra dva tedna pred prvim dejanjem letošnje splošne mature lahko v Gymnasiumu na kratko izveste vse od A do Ž o letošnjem maturitetnem eseju – o obeh romanih, povezavah med njima in navodilih za pisanje eseja. Tega bodo dijaki zaključnih letnikov gimnazij pisali 4. maja, k skupni oceni za slovenščino pa prispeva kar polovico končne ocene. Na njem lahko dobijo 50 točk, 30 za vsebino in 20 za jezik, slednje pa so pa so razdeljene še naprej: 8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo.
Kje maturanti izgubljajo največ točk?
Dijaki izgubljajo točke tako tako zaradi vsebine kot jezika, pravi Drago Meglič, profesor slovenščine na II. gimnaziji Maribor.
“Predvsem je težava pri jezikovni strukturi eseja. Dijaki izgubljajo točke zaradi napačne rabe ločil, za napačno zapisane besede, napačno tvorjene besede, celo za napačne sklone in jezikovno nepravilnost. Veliko točk pa izgubijo tudi pri slogu. Pogosto se namreč dogaja, da uporabljajo pogovorne besedne zveze, ki v esej ne sodijo, ki so del živega pogovornega jezika in ne knjižnega zbornega jezika, ki ga v eseju zahtevamo in pričakujemo.”
Pri vsebini je pomembno, da dijaki dobro preberejo in sledijo navodilom, poudarja profesor slovenščine in zunanji ocenjevalec pri predmetu slovenščina na maturi.
“Maturitetna navodila za esej in hkrati sam naslov eseja ponujata dijakom možnost, da oblikujejo neko tezo v povezavi z romanesknim dogajanjem in ta teza jih bo vodila pri pisanju eseja. Ko namreč tezo oblikujejo, je potem tudi že jasno, kako naj razporedijo vse zahteve, ki jih esej prednje postavlja – da napišejo na primer primerjavo med posameznimi književnimi liki, da predstavljajo posamezne osebe, da opišejo dogodke ipd. Dijaki so pri teh navodilih kdaj malce nepozorni, nepazljivi: esej ni dolgo in široko obnavljanje in navajanje vsega, kar dijaki poznajo o eseju, temveč morajo biti pozorni na to, kar navodila od njih zahtevajo. Se pravi, da morajo že v glagolih prepoznati bistvo eseja.”
Napotki za pisanje
Ciril Kosmač: Pomladni dan
Roman Pomladni dan, ki je v knjižni izdaji izšel leta 1953, je razdeljen na tri dele. Ta Kosmačeva razdelitev je premišljena, povezana z dvojnim potekanjem časa. Po eni strani gre za pripoved o dogodkih tistega pomladnega dneva, maja leta 1945, šest dni po osvoboditvi, po drugi strani pa za vračanje pripovedovalčevega spomina v tri različna pretekla življenjska obdobja in zgodovinske okoliščine: v prvo svetovno vojno, obdobje med vojnama, ko je bila Primorska (in s tem Tolminsko) pod italijansko fašistično oblastjo in v drugo svetovno vojno. Ne glede na čas pa dogajanje ostaja vpeto v domače lokalno in kmečko okolje, v domačijo z okolico, ki jima Kosmač namenja veliko pozitivne pozornosti. V romanu je veliko poetičnega opisovanja okolice in občudovanja narave, ki se mnogokrat prelijeta v slavospev domovini.
Sporočilo: Življenje teče dalje – tako kot reka Idrijca v neposredni bližini pripovedovalčevega doma.
Anne Michaels: Ubežni delci
Izkušnja holokavsta in uničevalnosti druge svetovne vojne je v romanu Ubežni delci zapisana v ohlapni dnevniški obliki, kot preplet in vznikanje spominov dveh osrednjih literarnih oseb – Jakoba in Bena, ki se, vsak na svoj način, spopadata z intimno tragedijo in hkrati z razsežnostmi nacistične rasistične politike v drugi svetovni vojni. Oba pripovedovalca svojo zgodbo pišeta nelinearno, skačeta iz časa v čas, iz prostora v prostor, sledita drobcem in bežita pred delci spominov, ki asociativno vznikajo v njuni zavesti. Roman, ki sodi med zgodovinsko fikcijo, je ponekod napisan poetično – vidi se, da je avtorica tudi pesnica -, poln je znanstvenih izrazov in tudi metafor. Anna Michaels namreč psihološko dogajanje v človeku in njegove psihološke pretrese opisuje in vzporeja z geografskimi pojavi in naravnimi katastrofami. Oba pripovedovalca sta razpeta med preteklostjo in sedanjostjo oziroma še raje – ker se ne moreta soočiti in sprijazniti s spomini in preteklostjo, ne morete polno živeti v sedanjosti. Jakoba najbolj bremeni spomin na izginulo sestro Bello, Bena pa trpljenje njegovih staršev, ki sta bila med vojno v koncetracijskem taborišču, a sta o tem in o smrti dveh svojih otrok molčala. Rešitev pri obeh je v komunikaciji z jezikom, v soočenju in pomiritvi s spomini in v najvišji vrednoti: ljubezni.
Sporočilo: “Preteklost se kakor dežne kaplje skozi kraška tla nevidno staplja s sedanjostjo,” a mrtve je treba pustiti za sabo, da lahko zaživimo v sedanjosti. To ne pomeni, da jih pozabimo, temveč, da nas spomini več ne bremenijo in držijo v preteklosti.
Povezave in razlike med romanoma
Deli sta nastali v različnih obdobjih, Ubežni delci so zato napisani veliko bolj modernistično. Prav tako sta dogajalna prostora v romanih različna, dogajalna časa pa se le v majhnem segmentu prekriva. V slovenskem delu lahko zaznamo globoko navezanost za zemljo, domovino, lokalno kmečko okolje, vpetost v skupnost in močno oporo in ljubezen v družini, medtem ko iz kanadskega romana, ki piše o poljskih Judih, veje tujstvo in brezdomstvo glavnih likov.
Pri obeh izbranih delih pa gre za osebno izpoved, za romana, ki sledita toku zavesti pripovedovalcev, vendar pripovedovalca ne smemo enačiti z avtorjem knjige. Oba romana sta polna metafor, poetičnega jezika in simbolike. Poleg teme vojne, smrti, nasilja, so poglavitna skupna točka obeh romanov spomini, kar poudarja tudi tematski sklop letošnjega eseja Človek med preteklostjo in sedanjostjo. Vse pripovedovalce zasledujejo delčki iz preteklosti, ki pa so v Ubežnih delcih dosti bolj kot v Pomladnem dnevu nelinearno, skoraj kaotično predstavljeni (predvsem pri Jakobu), nabiti s čustvi in travmo, so bolj boleči, uničujoči …
Zarja Zver, Gimnazija Poljane: »Spomini zasledujejo vse pripovedovalce. Mislim, da gre bolj za način soočenja s to preteklostjo. Kosmačev pripovedovalec izstopa, ker njegovi spomini vključujejo več lepih trenutkov. Na to lahko gledamo z dveh vidikov: da je sposoben spominjanja lepega, po drugi strani pa, da se na ta način izogiba slabih spominov in travmatičnih izkušenj, ki jih je doživel. Medtem pa se pri Jakobu in Benu spomini veliko bolj orientirajo na samo travmo, delujejo veliko bolj temačni – težje se soočata z njimi, tudi potrebujeta potem rešitev prek ljubezni, medtem ko se pri Kosmaču zdi, da pripovedovalec sam pride do te odrešitve.«
A če se morata pripovedovalca v Ubežnih delcih s svojimi spomini boriti, jih predelati, se z njimi pomiriti (tako da Jakob napiše svoje spomine), da sploh lahko normalno zaživita, se zdi, da Kosmačev pripovedovalec ni toliko obremenjen s preteklostjo – ali pa je brez večjih težav osvojil sporočilo romana: življenje teče dalje.
Povezave do oddaj Studio ob 17h, v katerih smo skupaj z mladimi in profesorji slovenščine govorili o maturitetnem eseju:
826 epizod
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V tokratni oddaji vse od A do Ž o letošnjemu maturitetnemu eseju.
O tem, kako pisati esej, na kaj paziti, do poudarkov obeh romanov - Pomladnega dne in Ubežnih delcev
Dobra dva tedna pred prvim dejanjem letošnje splošne mature lahko v Gymnasiumu na kratko izveste vse od A do Ž o letošnjem maturitetnem eseju – o obeh romanih, povezavah med njima in navodilih za pisanje eseja. Tega bodo dijaki zaključnih letnikov gimnazij pisali 4. maja, k skupni oceni za slovenščino pa prispeva kar polovico končne ocene. Na njem lahko dobijo 50 točk, 30 za vsebino in 20 za jezik, slednje pa so pa so razdeljene še naprej: 8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo.
Kje maturanti izgubljajo največ točk?
Dijaki izgubljajo točke tako tako zaradi vsebine kot jezika, pravi Drago Meglič, profesor slovenščine na II. gimnaziji Maribor.
“Predvsem je težava pri jezikovni strukturi eseja. Dijaki izgubljajo točke zaradi napačne rabe ločil, za napačno zapisane besede, napačno tvorjene besede, celo za napačne sklone in jezikovno nepravilnost. Veliko točk pa izgubijo tudi pri slogu. Pogosto se namreč dogaja, da uporabljajo pogovorne besedne zveze, ki v esej ne sodijo, ki so del živega pogovornega jezika in ne knjižnega zbornega jezika, ki ga v eseju zahtevamo in pričakujemo.”
Pri vsebini je pomembno, da dijaki dobro preberejo in sledijo navodilom, poudarja profesor slovenščine in zunanji ocenjevalec pri predmetu slovenščina na maturi.
“Maturitetna navodila za esej in hkrati sam naslov eseja ponujata dijakom možnost, da oblikujejo neko tezo v povezavi z romanesknim dogajanjem in ta teza jih bo vodila pri pisanju eseja. Ko namreč tezo oblikujejo, je potem tudi že jasno, kako naj razporedijo vse zahteve, ki jih esej prednje postavlja – da napišejo na primer primerjavo med posameznimi književnimi liki, da predstavljajo posamezne osebe, da opišejo dogodke ipd. Dijaki so pri teh navodilih kdaj malce nepozorni, nepazljivi: esej ni dolgo in široko obnavljanje in navajanje vsega, kar dijaki poznajo o eseju, temveč morajo biti pozorni na to, kar navodila od njih zahtevajo. Se pravi, da morajo že v glagolih prepoznati bistvo eseja.”
Napotki za pisanje
Ciril Kosmač: Pomladni dan
Roman Pomladni dan, ki je v knjižni izdaji izšel leta 1953, je razdeljen na tri dele. Ta Kosmačeva razdelitev je premišljena, povezana z dvojnim potekanjem časa. Po eni strani gre za pripoved o dogodkih tistega pomladnega dneva, maja leta 1945, šest dni po osvoboditvi, po drugi strani pa za vračanje pripovedovalčevega spomina v tri različna pretekla življenjska obdobja in zgodovinske okoliščine: v prvo svetovno vojno, obdobje med vojnama, ko je bila Primorska (in s tem Tolminsko) pod italijansko fašistično oblastjo in v drugo svetovno vojno. Ne glede na čas pa dogajanje ostaja vpeto v domače lokalno in kmečko okolje, v domačijo z okolico, ki jima Kosmač namenja veliko pozitivne pozornosti. V romanu je veliko poetičnega opisovanja okolice in občudovanja narave, ki se mnogokrat prelijeta v slavospev domovini.
Sporočilo: Življenje teče dalje – tako kot reka Idrijca v neposredni bližini pripovedovalčevega doma.
Anne Michaels: Ubežni delci
Izkušnja holokavsta in uničevalnosti druge svetovne vojne je v romanu Ubežni delci zapisana v ohlapni dnevniški obliki, kot preplet in vznikanje spominov dveh osrednjih literarnih oseb – Jakoba in Bena, ki se, vsak na svoj način, spopadata z intimno tragedijo in hkrati z razsežnostmi nacistične rasistične politike v drugi svetovni vojni. Oba pripovedovalca svojo zgodbo pišeta nelinearno, skačeta iz časa v čas, iz prostora v prostor, sledita drobcem in bežita pred delci spominov, ki asociativno vznikajo v njuni zavesti. Roman, ki sodi med zgodovinsko fikcijo, je ponekod napisan poetično – vidi se, da je avtorica tudi pesnica -, poln je znanstvenih izrazov in tudi metafor. Anna Michaels namreč psihološko dogajanje v človeku in njegove psihološke pretrese opisuje in vzporeja z geografskimi pojavi in naravnimi katastrofami. Oba pripovedovalca sta razpeta med preteklostjo in sedanjostjo oziroma še raje – ker se ne moreta soočiti in sprijazniti s spomini in preteklostjo, ne morete polno živeti v sedanjosti. Jakoba najbolj bremeni spomin na izginulo sestro Bello, Bena pa trpljenje njegovih staršev, ki sta bila med vojno v koncetracijskem taborišču, a sta o tem in o smrti dveh svojih otrok molčala. Rešitev pri obeh je v komunikaciji z jezikom, v soočenju in pomiritvi s spomini in v najvišji vrednoti: ljubezni.
Sporočilo: “Preteklost se kakor dežne kaplje skozi kraška tla nevidno staplja s sedanjostjo,” a mrtve je treba pustiti za sabo, da lahko zaživimo v sedanjosti. To ne pomeni, da jih pozabimo, temveč, da nas spomini več ne bremenijo in držijo v preteklosti.
Povezave in razlike med romanoma
Deli sta nastali v različnih obdobjih, Ubežni delci so zato napisani veliko bolj modernistično. Prav tako sta dogajalna prostora v romanih različna, dogajalna časa pa se le v majhnem segmentu prekriva. V slovenskem delu lahko zaznamo globoko navezanost za zemljo, domovino, lokalno kmečko okolje, vpetost v skupnost in močno oporo in ljubezen v družini, medtem ko iz kanadskega romana, ki piše o poljskih Judih, veje tujstvo in brezdomstvo glavnih likov.
Pri obeh izbranih delih pa gre za osebno izpoved, za romana, ki sledita toku zavesti pripovedovalcev, vendar pripovedovalca ne smemo enačiti z avtorjem knjige. Oba romana sta polna metafor, poetičnega jezika in simbolike. Poleg teme vojne, smrti, nasilja, so poglavitna skupna točka obeh romanov spomini, kar poudarja tudi tematski sklop letošnjega eseja Človek med preteklostjo in sedanjostjo. Vse pripovedovalce zasledujejo delčki iz preteklosti, ki pa so v Ubežnih delcih dosti bolj kot v Pomladnem dnevu nelinearno, skoraj kaotično predstavljeni (predvsem pri Jakobu), nabiti s čustvi in travmo, so bolj boleči, uničujoči …
Zarja Zver, Gimnazija Poljane: »Spomini zasledujejo vse pripovedovalce. Mislim, da gre bolj za način soočenja s to preteklostjo. Kosmačev pripovedovalec izstopa, ker njegovi spomini vključujejo več lepih trenutkov. Na to lahko gledamo z dveh vidikov: da je sposoben spominjanja lepega, po drugi strani pa, da se na ta način izogiba slabih spominov in travmatičnih izkušenj, ki jih je doživel. Medtem pa se pri Jakobu in Benu spomini veliko bolj orientirajo na samo travmo, delujejo veliko bolj temačni – težje se soočata z njimi, tudi potrebujeta potem rešitev prek ljubezni, medtem ko se pri Kosmaču zdi, da pripovedovalec sam pride do te odrešitve.«
A če se morata pripovedovalca v Ubežnih delcih s svojimi spomini boriti, jih predelati, se z njimi pomiriti (tako da Jakob napiše svoje spomine), da sploh lahko normalno zaživita, se zdi, da Kosmačev pripovedovalec ni toliko obremenjen s preteklostjo – ali pa je brez večjih težav osvojil sporočilo romana: življenje teče dalje.
Povezave do oddaj Studio ob 17h, v katerih smo skupaj z mladimi in profesorji slovenščine govorili o maturitetnem eseju:
Tokrat smo v Gymnasumu gostili mlade ustvarjalke uprizoritvenih umetnosti, ki jih je združil projekt PANG, saj odgovarja na probleme marginalizacije in družbene neenakosti med mladimi Evropske unije ravno z aktiviranjem v procesu umetniškega ustvarjanja. Za debato o vračanju k občutenja telesa, raziskovanju svojih notranjih svetov, zaupanju v lastno izraznost in povezovanju v skupnost ter skozi umetnost, se je voditeljica oddaje Liana Buršič ozrla h gostjam, mladim plesalkam sodobnega plesa in gledališkim improvizatorkam Naji Milivojević, Maši Macedoni, Lani Kariž Meško, Emi Sirotić, Taji Vodeb Verk in njihovim mentoricam, pedagoginjam in koreografinjam Ani Romih in Urši Strehar Benčina.
Naši gosti so bili dijaki, ki močno obvladajo naravoslovne znanosti, bolj konkretno biologijo, kemijo in fiziko. Udeležili so se namreč Evropske olimpijade eksperimentalnih znanosti, ki je potekala med 7. in 14. aprilom v Luksemburgu, na njej pa je sodelovalo 45 ekip iz 23 evropskih držav. Razdeljeni so bili v dve ekipi, domov pa so prinesli zlato in srebrno medaljo. Kako je potekalo tekmovanje, kakšno znanje zahteva in kaj so doživeli v Luksemburgu? Naši gosti so bili dijaki Tisa Lombar, Izadora Kopač, Maj Bombek, Primož Markovič, Anže Markovič, Luka Filak in mentor dr. Matej Huš.
V tokratni oddaji smo gostili mlade iz Ekonomske šole Novo mesto, s katerimi smo se pogovarjali o vrednotah mladih. Katere vrednote so potrebne za vse, da smo kot družba uspešnejši? Katere vrednote v družbi, predvsem med mladimi, mladi pogrešajo? Kdo je odgovoren za to, da je v družbi slišan ali po drugi strani tudi preslišan glas mladih? Katere vrednote so glavne v Evropski uniji? Kakšno vlogo imajo mladi pri oblikovanju prihodnosti Evrope? O vsem tem mladi in voditeljica Tadeja Bizilj. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Le nekaj dni loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do začetka spomladanskega roka splošne mature. Ta se bo začel s pisanjem eseja v torek, 7. maja. Maturanti bodo lahko izbirali med interpretativnim oz. razlagalnim in razpravljalnim esejem, ta pa k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene. K temu, da so dobro pripravljeni, so zagotovo pripomogle tudi naše oddaje na Prvem, ki smo jih letos pripravili za maturante. Oddajo Studio ob 17h smo posvetili letošnjemu eseju kar trikrat, in sicer 8., 16. in pa 23. aprila, prejšnji teden pa smo v oddaji Gymnasium gostili avtorico ene od štirih obveznih dram za letošnji esej Tjašo Mislej, za katero so mladi pripravili kar nekaj odličnih in zelo poglobljenih vprašanj. Vse oddaje najdete na našem Podkastu Prvi na maturi, v tokratnem Gymnasiumu pa smo pripravili kratek pregled vseh najpomembnejših vsebin za letošnji esej.
Pred maturitetnim esejem smo organizirali okroglo mizo o tematskem sklopu Ujeti ali svobodni in drami Naše skladišče. Gosti so bili maturanti različnih gimnazij in dramska ustvarjalka Tjaša Mislej. Kakšna vprašanja imajo mladi za avtorico ene izmed obveznih dram? Kako sami razmišljajo o ujetosti likov in možnosti svobode? Se sami kdaj počutijo ujeti?
Oddajo Gymnasium smo posvetili športu, ki je med rekreativci pri nas precej priljubljen, v tekmovalnem svetu pa predstavnice in predstavniki dosegajo vedno bolj vidne rezultate. Govorili smo o turnem smučanju, namreč nedavno se je v Franciji končalo evropsko prvenstvo v tem športu, ki je bilo za slovensko turnosmučarsko reprezentanco najuspešnejše do zdaj. V Chamonixu se je pomerilo več kot 160 športnic in športnikov iz 22 držav, in sicer v štirih disciplinah. Slovenija je tam dobila evropsko mladinsko podprvakinjo, poleg tega pa so člani reprezentance dosegli še nekaj drugih vrhunskih uvrstitev. Kakšno je bilo minulo evropsko prvenstvo so nam predstavili člani Slovenske reprezentance v turnem smučanju Klara Velepec, Maj Pritržnik, Klemen Španring in selektor Robert Pritržnik.
V tem tednu smo se podali na Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. Zakaj? Ker na šoli poteka projektni teden. Kaj je to, česa so se udeležili mladi gosti in kaj so na radijskih delavnicah skupaj s Prvim pripravili pa več v tokratni oddaji Gymnasium.
V današnjem Gymnasiumu predstavljamo rock skupino Final Page. Mladi glasbeniki so sprva nastopali pod imenom Blank Page, nato pa po nekaj letih premora znova nabrali energijo in ustanovili Final Page, skupino, ki že osvaja slovensko glasbeno sceno.
Decembra lani je na Tajskem potekala 20. mednarodna mladinska naravoslovna olimpijada. Predstavniki Slovenije, ki so na olimpijadi pod okriljem ZOTKS in DMFA sodelovali četrtič in v konkurenci 304 mladih iz 54 držav dosegli izjemen uspeh, domov so prinesli eno zlato, štiri srebrna in eno bronasto odličje. Za kakšno tekmovanje gre, kako so potekale priprave in kako je bilo na Tajskem? Odgovore smo izvedeli od ekipe, ki je na Tajskem zastopala Slovenijo. V njej so bili: Andraž Čadež, učenec 9. razreda Osnovne šole Šmartno pod Šmarno goro, Niko Habinc, učenec 9. razreda Osnovne šole Oskarja Kovačiča Ljubljana, Lea Hrvatin, dijakinja 1. letnika Gimnazije Vič, Aleksander Jotanović, dijak 1. letnika Srednje elektro-računalniške šole in tehniške gimnazije na Šolskem centru Novo mesto, Izadora Kopač, dijakinja 1. letnika Gimnazije Škofja Loka, in Primož Markovič, dijak 1. letnika Gimnazije Bežigrad, ter mentorji: dr. Barbara Rovšek, Pedagoška fakultete Univerze v Ljubljani, Margareta Obrovnik Hlačar, učiteljica na OŠ Zreče in Leona Štuklja MB, in dr. Jure Mravlje iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Prehod v novo leto je tudi pravi trenutek, da se ozremo nazaj na vse, kar se je zgodilo v minulem. Mnogo dogodkov se je zgodilo in tudi v oddajah Gymnasium, ki smo jih ustvarili v letu 2023, smo predstavili marsikaterega izmed njih. Pripravili smo pregled oddaj, ki so najbolj zaznamovale lanskoletno sezono.
Tokrat smo v Gymnasumu gostili mlade, nadarjene, a še neuveljavljene fotografinje in fotografe, ki so letos ustanovili kolektiv FotoKult, prostor druženja, učenja, sodelovanja in ostale foto izmenjave z vrstniki, somišljeniki. Za debato o spoznavni, sporočilni moči fotografije so se voditeljici Liani Buršič v studiu 1. programa pridružili člani FotoKulta - Patricija Zupanič, Mark Breznik in Tine Bohinc.
Program Mepi – mednarodne priznanje za mlade je program osebnega razvoja mladih, v katerem se mladi udejstvujejo na več področjih – od športa do prostovoljstva, in sprejemajo izzive. Pri tem spoznavajo sami sebe, gradijo svojo osebnost in se učijo vztrajnosti, odgovornosti in zaupanja v lastne spodobnosti. Program je namenjen mladim od 14. leta naprej, ki ga vodijo mentorice ali mentorji po osnovnih in srednjih šolah. 10. decembra, so podelili 71 zlatih mepijevih priznanj – kdo jih lahko prejme in kako aktivni so mladi v šoli in izven nje, izvemo v tokratnem Gymnasiumu.
Z nami so svoje izkušnje z mednarodne mobilnosti (v Srbiji, na Irskem, Finskem, Nizozemskem, Poljskem in Portugalskem) in izdelavi projektnih nalog delili mladi z Biotehniškega izobraževalnega centru Ljubljana. V okviru Erasmus+ programa na BIC Ljubljana sodelujejo s 30 različnimi organizacijami v 22 državah in tako svoje dijake usmerjajo k strokovnem izobraževanju in izpopolnjevanju v tujini in hkrati spodbujajo njihovo samostojnost in odgovornost. Projektno delo pa je posebnost maturitetnega predmeta biotehnologija na omenjeni šoli – najboljši dijaki tehniške gimnazije pa so bili za svoje naloge tudi nagrajeni.
V studiu so bili člani novega vodstva Dijaške organizacije Slovenije, ki je pred kratkim začelo svoj mandat. O izzivih, ki so pred slovensko srednješolsko mladino in o tem, na kakšne načine se bo vodstvo slovenske krovne dijaške organizacije v svojem programu soočilo z njimi, smo govorili v oddaji Gymnasium.
Tokrat smo v Gymnasumu gostili mlado igralsko zasedbo (Ali Ogrizek, Lara Kolar, Elyes Samba Florent)novega slovenskega mladinskega filma Šepet metulja, ki si je že prislužil prvo zlato rolo, saj si ga je v kinematografih ogledalo že najmanj 25 tisoč ljudi. Igralski zasedbi filma, ki govori o sanjah, premagovanju ovir, vztrajanju, sprejemanju drugačnosti, se je v studiu Prvega in voditeljici oddaje Liani Buršič pridružil tudi režiser in scenarist filma Alen Pavšar.
Maribor je med 29. oktobrom in 3. novembrom gostil 30. Balkansko računalniško olimpijado. To je tekmovanje v programiranju za srednješolce iz držav Balkanskega polotoka in sosednjih držav, vsako leto pa sodeluje tudi nekaj gostujočih držav. Na olimpijadi, ki je v Mariboru potekala pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije, se je tako v znanju in spretnostih računalniškega programiranja med seboj pomerilo 73 mladih programerjev iz 17 držav. V oddaji Gymnasium so nam tekmovalci Jakob Žorž, Tim Strnad in Luka Heric, mentor druge slovenske ekipe dr. Jelko Urbančič in predsednik znanstvenega odbora dr. Luka Fürst predstavili nastop na 30. Balkanski računalniški olimpijadi, kako so pripravili naloge in kako je potekala organizacija tega dogodka.
O spominu, o odnosu do življenja in smrti, o strahovih in težavah, pa tudi o sočutju, sožitju in ljubezni, se bomo na dan spomina na mrtve pogovarjali v mladinski oddaji Gymnasium. Koliko in kako mladi razmišljajo o minljivosti in se pogovarjajo o njej? Zakaj se zdi, da je iskren pogovor o tem še vedno tabu tema, ko pa ni dneva, da o smrti ne bi govorili v poročilih? Kako se pogled na življenje oblikuje pri mladih, ki med prakso delajo v bolnišnicah in so doživeli že marsikaj? Z nami bodo mladi, ki so se pripravljeni pogovarjati o temah, ki niso lahke, ki zahtevajo globlji razmislek, empatičnost, tudi iskrenost do samega sebe in drugih …
V četrtek, 19.10. se v Kinodvoru otvori že 8. mednarodni filmski festival Kinotrip, ki ga pripravljajo mladi za mlade. Raznovrsten program tudi letos prinaša šest aktualnih celovečercev s filmsko klasiko, program kratkih filmov ter pogovore z zanimivimi domačimi in tujimi gosti. No, že nocoj pa je voditeljica in avtorica oddaje Liana Buršič v Gymnasiumu gostila ekipo Kinotripovcev, ki je razkrila kakšna filmska popotovanja vas čakajo na festivalu. Z vami so bili: Mija Kolarič, Lara Matos, Izak Kabir Khan, Sofia Korolova in Živa Jurančič, v Kinodvoru zadolžena za filmsko vzgojo in mlada občinstva ter filmski program mladi za mlade Kinotrip.
Globalizacija prinaša več škode kot koristi, maturo bi morali ukiniti, evtanazijo bi morali legalizirati, zmanjšati bi morali obremenjenost učencev v šoli, nogomet je najpomembnejša postranska stvar na svetu – to je nekaj primerov debatnih trditev, ki jih zagovarjajo ali jim oporekajo mladi debaterji na treningih in tekmovanjih. Kar nekaj mladih namreč obiskuje debatne krožke po šolah in hodi na debatne turnirje v organizaciji Za in proti, zavoda za kulturo dialoga. Plastno smo prestavili to dejavnost, ki zahteva poznavanje pravil debate, različnih tem, argumentov, splošno razgledanost in govorniški talent, in vsaj z besedo skočili tudi v Vietnam, kjer je letos potekalo svetovno debatno prvenstvo.
Med 5. in 9. septembrom je v Gdansku na Poljskem potekalo največje tekmovanje za mlade strokovnjake Euroskills 2023. Mladi, stari med 18 in 25 let, so se na njem pomerili v več kot 40 panogah, gre pa za največji dogodek na področju poklicnega izobraževanja. Slovenijo je na tekmovanju zastopalo 12 tekmovalcev, domov so se vrnili s šestimi medaljami. Z nami v studiu so bili Žiga Kralj, Irena Čepon in Sibila Leskovec, ki so prejeli medalje odličnosti.
Neveljaven email naslov