Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako je med srednješolci priljubljena kemija in kako s projekti, ki vključujejo praktične delavnice, spodbuditi zanimanje za naravoslovje? O tem z mladimi, ki jim kemija ne dela težav in so se udeležili projekta Basf Teens' Lab na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo.
Kako je med srednješolci priljubljena kemija in kako s projekti, ki vključujejo praktične delavnice, spodbuditi zanimanje za naravoslovje?
Zadnja leta poslušamo, da je med mladimi več zanimanja za družboslovne študijske smeri, kadra na trgu dela pa primanjkuje v bolj naravoslovnih kariernih usmeritvah. Kako priljubljeno je v srednjih šolah naravoslovje? Kakšni projekti lahko mladim približajo naravoslovne predmete in kako? O tem smo se pogovarjali z gosti z Gimnazije Poljane, ki jim kemija ne dela težav. To so bili: Nejc Tacer, Ana Pribošič, Zala Neža Zajc, Žiga Kafol, Aljaž Renko in profesor kemije na Gimnaziji Poljane Igor Kavčič.
Nekateri izmed njih so se udeležili tudi brezplačnega kemijskega projekta za dijake BASF Teens’ Lab. En dan so preživeli v laboratoriju Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, kjer so izvajali poskuse in z njimi poskušali ugotoviti, katere snovi so pred njih postavili mentorji. Bili so ena od desetih skupin srednješolcev, ki v teh dneh v okviru projekta obiskujejo kemijsko fakulteto in v njihovem laboratoriju pridobivajo praktično znanje – med delom smo zmotili tudi ljutomerske gimnazijce.
Zanimanje za delavnice je bilo s strani šol veliko, saj je šlo za enkratno priložnost, da grejo dijaki iz šole in preizkusijo svoje znanje v dobro opremljenem laboratoriju. Prav tako Igor Kavčič, profesor kemije na Gimnaziji Poljane, ugotavlja, da zanimanje za narovoslovje med mladimi narašča:
“Vsako leto se povečuje delež dijakov, ki si izberejo kemijo na maturi. To je kar zelo informativen podatek. Najbrž je podobno tudi pri ostalih naravoslovnih predmetih.”
Razlogov za to je več: od splošne družbene klime, stanja za trgu dela, do učiteljev. In če vprašamo mlade same, od česa je odvisno, kaj jih zanima in kakšno nadaljnjo izobraževalno pot bodo izbrali? Nekaj od tega, kar ti leži, za kaj si talentiran, veliko pa tudi od učiteljev in tega, kako ti je bil nek predmet prikazan v šoli. Zakaj se je v narovoslovnje usmeril Nejc:
“Prvi razlog je, ker me naravoslovje zanima, drugi pa, da se znebim družboslovja, ki ga vidim kot manj uporabnega v vsakdanjem življenju.”
Predvsem slovenščina mu že od prve ure ni dišala, tako zaradi snovi kot profesorico/profesorja, ki je predmet učil. Tudi drugi dijaki so poudarili, da ima pri njihovem zanimanju za kakšen predmet, profesor zelo pomembno vlogo, med drugim pa se je razvila tudi debata o povezovanju med naravoslovnjem in družboslovjem in splošnem dojemanju obeh področij znanja v družbi.
817 epizod
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Kako je med srednješolci priljubljena kemija in kako s projekti, ki vključujejo praktične delavnice, spodbuditi zanimanje za naravoslovje? O tem z mladimi, ki jim kemija ne dela težav in so se udeležili projekta Basf Teens' Lab na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo.
Kako je med srednješolci priljubljena kemija in kako s projekti, ki vključujejo praktične delavnice, spodbuditi zanimanje za naravoslovje?
Zadnja leta poslušamo, da je med mladimi več zanimanja za družboslovne študijske smeri, kadra na trgu dela pa primanjkuje v bolj naravoslovnih kariernih usmeritvah. Kako priljubljeno je v srednjih šolah naravoslovje? Kakšni projekti lahko mladim približajo naravoslovne predmete in kako? O tem smo se pogovarjali z gosti z Gimnazije Poljane, ki jim kemija ne dela težav. To so bili: Nejc Tacer, Ana Pribošič, Zala Neža Zajc, Žiga Kafol, Aljaž Renko in profesor kemije na Gimnaziji Poljane Igor Kavčič.
Nekateri izmed njih so se udeležili tudi brezplačnega kemijskega projekta za dijake BASF Teens’ Lab. En dan so preživeli v laboratoriju Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, kjer so izvajali poskuse in z njimi poskušali ugotoviti, katere snovi so pred njih postavili mentorji. Bili so ena od desetih skupin srednješolcev, ki v teh dneh v okviru projekta obiskujejo kemijsko fakulteto in v njihovem laboratoriju pridobivajo praktično znanje – med delom smo zmotili tudi ljutomerske gimnazijce.
Zanimanje za delavnice je bilo s strani šol veliko, saj je šlo za enkratno priložnost, da grejo dijaki iz šole in preizkusijo svoje znanje v dobro opremljenem laboratoriju. Prav tako Igor Kavčič, profesor kemije na Gimnaziji Poljane, ugotavlja, da zanimanje za narovoslovje med mladimi narašča:
“Vsako leto se povečuje delež dijakov, ki si izberejo kemijo na maturi. To je kar zelo informativen podatek. Najbrž je podobno tudi pri ostalih naravoslovnih predmetih.”
Razlogov za to je več: od splošne družbene klime, stanja za trgu dela, do učiteljev. In če vprašamo mlade same, od česa je odvisno, kaj jih zanima in kakšno nadaljnjo izobraževalno pot bodo izbrali? Nekaj od tega, kar ti leži, za kaj si talentiran, veliko pa tudi od učiteljev in tega, kako ti je bil nek predmet prikazan v šoli. Zakaj se je v narovoslovnje usmeril Nejc:
“Prvi razlog je, ker me naravoslovje zanima, drugi pa, da se znebim družboslovja, ki ga vidim kot manj uporabnega v vsakdanjem življenju.”
Predvsem slovenščina mu že od prve ure ni dišala, tako zaradi snovi kot profesorico/profesorja, ki je predmet učil. Tudi drugi dijaki so poudarili, da ima pri njihovem zanimanju za kakšen predmet, profesor zelo pomembno vlogo, med drugim pa se je razvila tudi debata o povezovanju med naravoslovnjem in družboslovjem in splošnem dojemanju obeh področij znanja v družbi.
Izobraževanje mladih v planinskih veščinah ima v Sloveniji že več kot 90-letno tradicijo. Danes ga med drugimi izvaja tudi Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije. Ta je pred kratkim dobila novo vodstvo, ki je predstavilo projekte, namenjene pedagoškemu delu z mladimi. Govorili smo tudi o vključitvi komisije v sistem Nefiks, ki bo mladim omogočil razvijanje kompetenc za pridobitev zaposlitve na področju planinstva in s planinstvom povezanimi dejavnostmi.
Novembra je 29 dijakov opravilo mednarodno odpravo v Nepalu in si prislužili zlato priznanje Mepi. Kako je bilo v baznem taboru pod Anapurno, kako je srečanje z azijskim načinom življenja spremenilo njihov pogled na svet? In kaj je sploh Mepi - Mednarodno priznanje za mlade? O tem z gosti iz Gimnazije Kranj in Šolskega centra Škofja Loka!
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Življenje v revščini povečuje družbene neenakosti in ujetim v njen začarani krog posledično zmanjšuje možnost konkuriranja na zdajšnjem trgu tako dela kot tudi izobraževanja. So revni res sami krivi za svoj položaj in kakšna je vloga socialne države v Sloveniji? Kakšni so stereotipi, ki revne potiskajo v še večjo bedo? Osvetlili in razbijali smo jih z dijaki Gimnazije Vič in predstavnico Društva prijateljev mladine Mojca Novo Mesto.
Novo znanje, popestritev šolskega leta, šola za življenje … Kaj mladim prinese šolska izmenjava ali šolska praksa v tujini? O tem bodo z nami svoje izkušnje delili dijaki Gimnazije Celje – Center iz Celja, ki so bili v Španiji, na Malti, Portugalskem, Irskem in Nizozemskem …
Tokrat nas bo v oddaji zanimalo, zakaj ples, kot ena najbolj naravnih, iskrenih govoric telesa, ki človeku nudi takšno zadovoljstvo, ostaja pri nas tako prezrt in podcenjen? Kljub obilju izjemnih plesalcev, tudi svetovnega formata? Z nami bodo uspešni mladi in njihovi mentorji, ki so svoje plesno znanje pokazali tudi na tokratni Živi, festivalu plesne ustvarjalnosti. Avtorica oddaje je Liana Buršič
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Z mladimi, katerih orožje so besede, smo govorili o literaturi, o poeziji in prozi, o njihovem literarnem ustvarjanju in možnostih, da mladi pokažejo svoje delo. Kakšne zgodbe ali pesmi prelijejo na papir oziroma na ekran, pišejo zase ali za druge, kako mentorji usmerjajo mlade, kaj je pri delu najtežje, kaj je poslanstvo literature?
Šport pomaga graditi pozitivno osebnost, močno voljo, borbenost, disciplino in pogum. Pri vseh vrhunskih športnikih je poleg nadarjenosti v prvi vrsti potrebno veliko trdega dela in odrekanja. Je šola lahko ovira za vrhunske rezultate v športu? Ali pa najboljšim uspe uspešno združiti šolske obveznosti in odlične športne rezultate? Mladi olimpijci, ki so se pred kratkim vrnili z mladinskih olimpijskih iger iz Buenos Airesa s številnimi medaljami so v tokratni oddaji Gymnasium povedali, koliko truda vložijo v treninge, kako se spopadajo s pritiski na tekmovanjih, kaj jim pomenijo dobri rezultati in kje najdejo vzpodbudo, ko ne gre vse tako, kot so si želeli. Vodi Tadeja Bizilj.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V Gymnasiumu smo odprli tabu temo: spolne zlorabe. Kakšne posledice pustijo na človeku, še posebej če gre za otroka? Kako premagati travmo? Kako lahko vsi skupaj pomagamo? Zakaj je ta tema tabu? O tem Amadea, žrtev spolnega zlorabljanja v otroštvu, in mladi iz različnih šol.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
14 članska slovenska reprezentanca raketnih modelarjev Letalske zveze Slovenije je na svetovnem prvenstvu na Poljskem ekipno dosegla dva naslova svetovnih podprvakov, v posamičnih kategorijah pa so osvojili dve bronasti medalji.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Že lansko leto so dijaki II. Gimnazije Maribor odpotovali v Afriko, točneje v Ugando, kjer so pomagali dograditi šolo in postaviti učilnico na prostem, otroke učili plavanja in še marsikaj drugega. Letošnje leto se je projekt nadaljeval, v sodelovanju z romunskimi in ugandskimi dijaki, zdaj pod mednarodnim imenom “Never Lose Your Soul”. Rdeča nit projekta so migracije mladih talentiranih ljudi iz območij varovane narave, združuje pa dve pereči temi, ki sta skupni vsem vključenim partnerjem. Območja varovane narave se v zadnjih desetletjih praznijo (tudi v Sloveniji) in mladi, še posebej talentirani ljudje, odhajajo v tujino. Škoda je dvojna – območja varovane narave so brez svojega človeškega razvojnega potenciala (“urejamo” jo iz pisarn) in beg možganov iz Slovenije se nadaljuje. Na tem in marsičem drugem so na svojem popotovanju štirinajst dni letos delali mariborski dijaki, ki so se iz Ugande vrnili pred nekaj dnevi – njihove izkušnje slišite po 20h! Z nami v studiu bodo Matija Medved Mlakar, Nejc Poljanec, Jakob Vidmar, Ema Žagar, Vita Movrin, Lana Krmelj, Tilen Basle in profesorica Zdenka Keuc.
Le še nekaj dni nas loči od začetka novega šolskega leta, ko se bodo dijakinje in dijaki vrnili v klopi. Marsikdo izmed njih bo letos soočen z odločitvijo o nadaljevanju svoje izobraževalne poti. Izbira primernega študija vsekakor ni lahka naloga in pri njej se mladi velikokrat srečujejo z vprašanji, na katera težko dobijo odgovore. Kar nekaj mladih pa je tudi takih, ki ne vedo, kam bi se usmerili. Zanje so Karierni centri Univerze v Ljubljani organiziral brezplačno poletno šolo, na kateri se v tem tednu lahko udeležijo delavnic in obiskujejo fakultete, podjetja in organizacije, ki se jim zdijo zanimivi.
Počitnice se počasi bližajo koncu, mladi se vračajo s potovanj in drugih aktivnosti polni lepih vtisov. Mnogi od njih so obiskali tudi poletne tabore – tokrat izveste, kaj vse so doživeli, se novega naučili in izkusili na poletni šoli logike, taboru računalništva in astronomskem raziskovalnem taboru ter na računalniških olimpijadah v izvedbi Zveze za tehnično kulturo Slovenije ter kaj vse se dogaja v tem tednu v Trenti na Poletni šoli od ideje do oddaje.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
33 mladih in 10 mladinskih voditeljev iz Slovenije, Hrvaške, Nemčije, Velike Britanije, Afganistana, Alžirije, Iraka in Sirije se v Zapotoku udeležuje mednarodne izmenjave Slovenske filantropije. Naslovili so jo Sestavljanka raznolikosti, njen namen pa je mladim iz različnih kultur ponuditi kakovostno preživljanje poletnih dni, možnosti za neformalno učenje in medkulturno sodelovanje. Na izmenjavi spoznavajo sami sebe in drug drugega, hodijo na izlete, kuhajo si sami, pripravljajo kulturne večere, igrajo nogomet na igrišču pred staro šolo, se udeležujejo različnih delavnic.
Neveljaven email naslov