Kako je med srednješolci priljubljena kemija in kako s projekti, ki vključujejo praktične delavnice, spodbuditi zanimanje za naravoslovje? O tem z mladimi, ki jim kemija ne dela težav in so se udeležili projekta Basf Teens' Lab na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo.

Kako je med srednješolci priljubljena kemija in kako s projekti, ki vključujejo praktične delavnice, spodbuditi zanimanje za naravoslovje?

Zadnja leta poslušamo, da je med mladimi več zanimanja za družboslovne študijske smeri, kadra na trgu dela pa primanjkuje v bolj naravoslovnih kariernih usmeritvah. Kako priljubljeno je v srednjih šolah naravoslovje? Kakšni projekti lahko mladim približajo naravoslovne predmete in kako? O tem smo se pogovarjali z gosti z Gimnazije Poljane, ki jim kemija ne dela težav. To so bili: Nejc Tacer, Ana Pribošič, Zala Neža Zajc, Žiga Kafol, Aljaž Renko in profesor kemije na Gimnaziji Poljane Igor Kavčič.

Nekateri izmed njih so se udeležili tudi brezplačnega kemijskega projekta za dijake BASF Teens’ Lab. En dan so preživeli v laboratoriju Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, kjer so izvajali poskuse in z njimi poskušali ugotoviti, katere snovi so pred njih postavili mentorji. Bili so ena od desetih skupin srednješolcev, ki v teh dneh v okviru projekta obiskujejo kemijsko fakulteto in v njihovem laboratoriju pridobivajo praktično znanje – med delom smo zmotili tudi ljutomerske gimnazijce.

Zanimanje za delavnice je bilo s strani šol veliko, saj je šlo za enkratno priložnost, da grejo dijaki iz šole in preizkusijo svoje znanje v dobro opremljenem laboratoriju. Prav tako Igor Kavčič, profesor kemije na Gimnaziji Poljane, ugotavlja, da zanimanje za narovoslovje med mladimi narašča:

“Vsako leto se povečuje delež dijakov, ki si izberejo kemijo na maturi. To je kar zelo informativen podatek. Najbrž je podobno tudi pri ostalih naravoslovnih predmetih.” 

Razlogov za to je več: od splošne družbene klime, stanja za trgu dela, do učiteljev. In če vprašamo mlade same, od česa je odvisno, kaj jih zanima in kakšno nadaljnjo izobraževalno pot bodo izbrali? Nekaj od tega, kar ti leži, za kaj si talentiran, veliko pa tudi od učiteljev in tega, kako ti je bil nek predmet prikazan v šoli. Zakaj se je v narovoslovnje usmeril Nejc:

“Prvi razlog je, ker me naravoslovje zanima, drugi pa, da se znebim družboslovja, ki ga vidim kot manj uporabnega v vsakdanjem življenju.” 

Predvsem slovenščina mu že od prve ure ni dišala, tako zaradi snovi kot profesorico/profesorja, ki je predmet učil. Tudi drugi dijaki so poudarili, da ima pri njihovem zanimanju za kakšen predmet, profesor zelo pomembno vlogo, med drugim pa se je razvila tudi debata o povezovanju med naravoslovnjem in družboslovjem in splošnem dojemanju obeh področij znanja v družbi.