Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z mladimi, katerih orožje so besede, smo govorili o literaturi, o poeziji in prozi, o njihovem literarnem ustvarjanju in možnostih, da mladi pokažejo svoje delo. Kakšne zgodbe ali pesmi prelijejo na papir oziroma na ekran, pišejo zase ali za druge, kako mentorji usmerjajo mlade, kaj je pri delu najtežje, kaj je poslanstvo literature?
Gimnazijke iz Nove Gorice in finalista Festivala mlade literature Urška o svojem pisanju poezije in proze ter o tem, kaj je poslanstvo literature
Z mladimi, katerih orožje so besede, smo govorili o literaturi, poeziji in prozi, o njihovem literarnem ustvarjanju in možnostih, da mladi pokažejo svoje delo. Kakšne zgodbe ali pesmi prelijejo na papir oziroma na ekran, pišejo zase ali za druge? Zakaj je za nekatere najtežje izbrati naslov pesmi, za druge pa najtežji izziv predstavlja konec besedila? Ali se lahko pisanja naučimo ali se s tem darom rodimo? Kako mentorji usmerjajo mlade, kaj sploh je poslanstvo literature?
Po mnenju zmagovalke letošnjega Festivala mlade literature Urška Nine Kremžar je to iskrenost.
“To seveda ne pomeni, da znanstvena fantastika ni iskrena. Ne govorimo o realizmu, temveč o občutku, iskrenosti … Druga stvar pa je, da bralcu nekaj ponudi: izkustvo, nekaj, česar drugače v svojem življenju ne bi mogel doživeti. Tako kot pravi slaven citat: Edina naloga pisatelja je, da izboljša prazno stran.”
Literatura nagovarja naša čustva, nas spodbuja k razmišljanju. Gimnazijka Jana Rajh Plohl k temu dodaja, da mora pisatelj družbi tudi postaviti ogledalo:
“Poslanstvo tistega, ki piše, je to, da je nevidni opazovalec družbe in malo distanciran od družbe. Poleg tega pa je to človek, ki ima izrazit močnejši čut za družbo. In zdi se mi, da postavlja tudi neko kritično ogledalo tistim, ki beremo.”
O literaturi in pisanju smo se v oddaji Gymnasium pogovarjali z zmagovalko Festivala mlade literature Urška 2018 Nino Kremžar, s finalistom tega festivala Aljošo Toplakom, z dijakinjami Gimnazije Nova Gorica Hano Tršar, Sibilo Pirih in Jano Rajh Plohl ter njihovim mentorjem Nejcem Rožmanom Ivančičem. Šolsko glasilo novogoriške gimnazije je namreč letos na Roševih dnevih v Celju prejelo nagrado za najboljše gimnazijsko literarno glasilo, dijaki pa pišejo tudi blog. Po mnenju mentorja z novogoriške gimnazije je tudi sicer idej, ustvarjalnosti in zanimanja za pisanje med mladimi veliko. Sem in tja potrebujejo le nekaj spodbude.
826 epizod
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Z mladimi, katerih orožje so besede, smo govorili o literaturi, o poeziji in prozi, o njihovem literarnem ustvarjanju in možnostih, da mladi pokažejo svoje delo. Kakšne zgodbe ali pesmi prelijejo na papir oziroma na ekran, pišejo zase ali za druge, kako mentorji usmerjajo mlade, kaj je pri delu najtežje, kaj je poslanstvo literature?
Gimnazijke iz Nove Gorice in finalista Festivala mlade literature Urška o svojem pisanju poezije in proze ter o tem, kaj je poslanstvo literature
Z mladimi, katerih orožje so besede, smo govorili o literaturi, poeziji in prozi, o njihovem literarnem ustvarjanju in možnostih, da mladi pokažejo svoje delo. Kakšne zgodbe ali pesmi prelijejo na papir oziroma na ekran, pišejo zase ali za druge? Zakaj je za nekatere najtežje izbrati naslov pesmi, za druge pa najtežji izziv predstavlja konec besedila? Ali se lahko pisanja naučimo ali se s tem darom rodimo? Kako mentorji usmerjajo mlade, kaj sploh je poslanstvo literature?
Po mnenju zmagovalke letošnjega Festivala mlade literature Urška Nine Kremžar je to iskrenost.
“To seveda ne pomeni, da znanstvena fantastika ni iskrena. Ne govorimo o realizmu, temveč o občutku, iskrenosti … Druga stvar pa je, da bralcu nekaj ponudi: izkustvo, nekaj, česar drugače v svojem življenju ne bi mogel doživeti. Tako kot pravi slaven citat: Edina naloga pisatelja je, da izboljša prazno stran.”
Literatura nagovarja naša čustva, nas spodbuja k razmišljanju. Gimnazijka Jana Rajh Plohl k temu dodaja, da mora pisatelj družbi tudi postaviti ogledalo:
“Poslanstvo tistega, ki piše, je to, da je nevidni opazovalec družbe in malo distanciran od družbe. Poleg tega pa je to človek, ki ima izrazit močnejši čut za družbo. In zdi se mi, da postavlja tudi neko kritično ogledalo tistim, ki beremo.”
O literaturi in pisanju smo se v oddaji Gymnasium pogovarjali z zmagovalko Festivala mlade literature Urška 2018 Nino Kremžar, s finalistom tega festivala Aljošo Toplakom, z dijakinjami Gimnazije Nova Gorica Hano Tršar, Sibilo Pirih in Jano Rajh Plohl ter njihovim mentorjem Nejcem Rožmanom Ivančičem. Šolsko glasilo novogoriške gimnazije je namreč letos na Roševih dnevih v Celju prejelo nagrado za najboljše gimnazijsko literarno glasilo, dijaki pa pišejo tudi blog. Po mnenju mentorja z novogoriške gimnazije je tudi sicer idej, ustvarjalnosti in zanimanja za pisanje med mladimi veliko. Sem in tja potrebujejo le nekaj spodbude.
Tekmovanje v radijski improvizaciji je doseglo točko vrelišče, prisluhnite letošnjim finalistom Giamnziji Polajne in Gimnazije Bežigrad. Po treh disciplinah so sodniki določili zmagovalce, ki se bodo pridružili ekipi Radia Gaga v prvi junijski oddaji
V drugi polfinalni tekmi sta se pomerili ekpi Gimnazije Poljane in Gimnazije Jožeta Plečnika. Pred nami je le še finale. Katera ekipa se bo pridružula Gimnaziji Bežigrad v finalu naslednji teden? Glasujete lahko na www.facebook.com/Improklet
Polfinalni obračun Gimnazije Bežigrad in Gimnazije Antona Aškerca
Tokrat sta se kot zadnji ekipi prvega kroga pete sezone tekmovanja Improklet pomerili Gimnazija Poljane in Srenja šola za oblikovanje in fotografijo. Za svoje favorite lahko glasujete na Facebook/Improklet. Naslednji teden pa je na vsrti že prva polginalna tekma. Pomerili se bosta Gimnazija Bežigrad in Gimnazija Antona Aškerca. Se slišimo v sredo, ob 20h!
Tretja oddaja prvega kroga je za nami. Glasujte za svoje favorite na FB strani Improklet.
V drugi oddaji sta se pomerili ekipi Gimnazije Vič in Gimnazije Antona Aškerca. Prisluhite kako sta se odrezali in obiščite Facebook stran Improklet, kjer boste lahko oddali glas tisti ekipi, ki vas je bolj prepričala.
V prvi oddaji nove sezone tekmovalne oddaje v radijski imrpovizaciji Improklet sta se pomerili ekipi Pionirskega doma in Gimnazije Bežigrad.
Kdo je Ana Karenina - ena najbolj vznemirljiv žensk v svetovni književnosti? Je žrtev tragične usode ali lastne zaslepeljnosti? Je padla ženska ali ujetnica družbe? Kako je mogoče, da se njeno življenje tako hitro sesuje v prah? Je morda za to odgovoren isti nesrečni element, zaradi katerega bralci precej raje kot srečne zgodbe, beremo tisti, ki so polne trpljenja in bolečine. Zgodbe, zapisane s črnim črnilom. O Tolstojevem romanu in letošnjem maturitetnem eseju bo tekel pogovor v tokratni oddaji z voditeljico Tadejo Bizilj in dijaki ter profesorico slovenščine Gimnazije Poljane.
“Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna družina pa je nesrečna po svoje.” L. N. Tolstoj Tolstojev citat je tema letošnjega maturitetnega eseja, v katerem bodo mladi pisali in razmišljali o dveh romanih. To sta: Ločil bom peno od valov Ferija Fainščka in Ana Karenina Leva Nikolajeviča Tolstoja. Kako nesrečna in zakaj je junakinja romana Ferija Lainščka Ločil bom peno od valov? In kako se usoda te junakinje razlikuje od usode Ane Karenine? To se bomo vprašali v prvi oddaji, ki jo na prvem posvečamo letošnjemu maturitetnemu eseju, točneje romanu Ločil bom peno od valov. Kdo je Elica Sreš, kakšne vrednote ima, kako se te razlikujejo od vrednot njenega moža? Dali vam bomo kakšen nasvet, kako pisati esej, vas opozorili na pomembne dogodke iz romana, poudarili teme in vprašanja, ki nam jih roman zastavlja. To bomo naredili s pomočjo naših gostov: profesorice slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irene Velikonja in četrtošolcev te gimnazije Katarine Vidmar, Lare Pančur, Davida Berdajsa in Andreja Špenka, slišali pa bomo tudi avtorja romana Ferija Lainščka.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Razvoj evropske zunanje politike se zaradi nemirnega obdobja, v katerem se nahajamo, srečuje z novimi izzivi. Je Evropska unija še tako imenovani svetovni mirovni posrednik, h kateremu centru moči bi se morala obrniti in kakšna naj bo njena gospodarska politika glede tretjih držav? To je le nekaj vprašanj, ki smo jih z dijaki Gimnazije Novo mesto in dijaki Gimnazije Murska Sobota osvetlili tokrat.
Za nami je prva polfinalna oddaja. Z dijaki I. gimnazije v Celju in z dijakiGimnazije Franca Miklošiča Ljutomer smo razmišljali o sedanjih in prihodnjih razmerah na notranjih in zunanjih mejah Evropske unije. Ali Schengen še deluje in kakšen je odziv Evropskega parlamenta na razvoj politike upravljanja zunanjih meja? Bo Evropa premagala strah in delitve, ki jo delijo? Glas za najboljšo ekipo lahko oddate na Facebook profilu Program za mlade.
Informativni dnevi so mimo, rok za prijavo na želeni študij pa že poteka. Ena izmed fakultet, kjer imajo vsako leto kandidatov vedno preveč, kot je prostih mest, je Akademija za gledališče, radio, film in televizijo. Razpisuje namreč 34 študijskih mest, od tega 12 za dramsko igro, na informativnih dnevih pa se je o njihovem študiju zanimalo več kot 300 mladih. Zanimanja za gledališče, režijo in film je torej veliko. Zakaj želijo mladi postati igralci, kakšne so njihove dozdajšnje izkušnje z nastopanjem in igranjem? Da bi mladi izvedeli, kaj od človeka zahteva igralski poklic, bo mladim v studiu družbo delal priznan slovenski igralec Klemen Janežič, član SNG Drama, lutkar, koreograf in junak televizijske nadaljevanke Usodno vino.
V dneh, ko se o nadaljevanju šolanja odločajo devetošolci in dijaki 4. letnikov, je pomembna odločitev tudi pred tistimi dijaki, ki bi radi študirali v tujini. Vrata na tuje univerze jim odpira mednarodna matura, ki jo izvajajo le tri slovenske srednje šole, dijaki, ki se odločijo zanjo, pa se morajo na te šole prepisati po končanem 2. letniku. Katere so prednosti in slabosti mednarodne mature, kakšen je predmetnik, kako zahteven pouk, kam se dijaki lahko vpišejo s končano mednarodno maturo ter kakšne štipendije so jim na voljo za študij v tujini, pa v tokratnem Gymnasiumu, ki ga pripravlja Andreja Gradišar.
V zadnji oddaji drugega kroga bomo z dijaki Gimnazije Murska Sóbota in dijaki Gimnazije Moste govorili o krožni ekonomiji. Ta novi model se od tradicionalnega pogleda na gospodarstvo razlikuje v tem, da stremi k ponovni uporabi surovin in išče načine, kako s pomočjo tega količino odpadnega materiala zmanjšati na minimum, velik potencial pa predstavlja tudi na področju inovacij in odpiranja novih delovnih mest. Kot po navadi bomo poklicali v Evropski parlament, tokrat bosta z nami poslanka Patricija Šulin in poslanec Franc Bogovič.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Med seboj sta se pomerili ekipi Prve gimnazije v Mariboru in Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Resnico o islamu in aktualnem dogajanju v svetu (in doma) smo iskali s poznavalcem sociologije religije in mednarodnih odnosov dr. Primožem Šterbencem. Besedo so dobili tudi mladi, ki so povedali svoje mnenje in našemu gostu z Univerze na Primorskem zastavljali vprašanja. V odkritem pogovoru smo poskusili razkriti širši kontekst aktualnih in največkrat negativnih dogodkov, povezanih z islamom, ki zadnje čase zapolnjujejo svetovne medije.
Neveljaven email naslov