S kakšnimi odvisnostmi se srečujemo v sodobnem času in kako so odvisniki stigmatizirani?

November je mesec preprečevanja zasvojenosti. Odvisniki, še posebno tisti, ki so zasvojeni s prepovedanimi substancami, se še vedno spoprijemajo s hudo družbeno stigmo. Zato smo drugo oddajo iz serije Hladimo glave posvetili odvisnosti. Te tematike smo se lotili z odprtimi glavami in sočutjem.

Govorili smo predvsem o prepovedanih in dovoljenih drogah, pa tudi o sodobnih vedenjskih zasvojenostih, kot je odvisnost od spleta in družabnih omrežij. Z dijaki Nedo, Živo in Lukom z gimnazije Jožeta Plečnika v Ljubljani smo se že v prvih minutah oddaje soočili z odvisnostjo, ki je marsikdo pri sebi sploh ne opazi – odvisnostjo od družabnih omrežij. Raziskave so pokazale, da se nam, ko dobimo sporočilo, aktivirajo isti deli možganov kot pri uživanju kokaina. Gre torej za drogo? Kdaj govorimo o odvisnosti?

Ameriško združenje za zdravljenje odvisnosti ponuja definicijo: »Zasvojenost je predvsem kronična bolezen možganskega nagrajevalnega kroga in centrov, ki so povezani z motivacijo in spominom. Nedelovanje teh sklopov nevronskih povezav se kaže na biološki, duševni, družbeni in duhovni ravni. Izraža se v posameznikovi patološki potrebi po ugodju in/ali sprostitvi ob uživanju snovi in izbiri določenih vedenj.”

Živa je priznala:

Mislim, da sem, tako kot večina mladostnikov, odvisna od družabnih omrežij. (…) Na mojem telefonu je aplikacija, ki meri čas, ki ga preživiš na družabnih omrežjih in drugih aplikacijah. Zadnjič sem pogledala in videla, da na družabnih omrežjih preživim veliko preveč časa. Bila sem zelo razočarana nad sabo. Sploh se ne zavedaš, koliko jih uporabljaš, dokler te telefon ne opozori, da je preveč.

Ana Kralj iz prostovoljske neprofitne organizacije DrogArt je povedala, da njihove izkušnje kažejo, da večina ljudi, ki pridejo v stik z drogo, ne bo zapadla v odvisnost. Morda jo bodo nekaj časa uživali, toda tudi večina teh jo bo čez čas brez težav opustila. Če pa začnemo opažati te znake, je čas za alarm:

– Razmaki med uporabo postajajo krajši (ne več le za konec tedna, ampak tudi vmes).
– Navada postane sredstvo za ”ubijanje” (mešati začnemo vse možne substance, da bi bil učinek večji).
– Začnejo se večje težave doma in v šoli ali s policijo.
– Prijatelji te začnejo opozarjati, da pretiravaš.
– Zviša se ti toleranca, odmerki se povečajo.
– Ko ne uporabljaš droge, razmišljaš o tem, kako in kdaj jo boš naslednjič uporabil.

Če ste pri sebi opazili katerega koli izmed teh znakov, je čas, da poiščete pomoč. Na DrogArtu vam brezplačno pomagajo v obliki pogovorov s svetovalci in terapevti. Nanje se lahko obrnejo tudi prijatelji in družinski člani, ki jih skrbi za bližnjega. Da bo zdravljenje učinkovito, pa se mora zanj vedno odločiti vsak sam.

Kot so poudarili dijaki in je potrdila Ana Kralj, je dejstvo, da je odvisnost le simptom. Poiskati je treba vzrok. Odgovor na vprašanje, ali se bo pri nekom razvila odvisnost ali ne, se vedno skriva nekje v ozadju. Izkušnje iz DrogArtove svetovalnice in rezultati raziskav so pokazali, da se težave začnejo doma ali v šoli.

Težave se začnejo med vrstniki ali v ljubezni. Ko zberemo vse dejavnike na kup, pripeljejo do tega, da mlad človek prvič seže po drogi. Poskuša najti način, da se reši iz te situacije, mogoče išče zabavo, da bi pozabil. In tu se potem začne. Treba se je vprašati: kakšne so težave doma, kakšne v šoli, kje tiči zajec?

Vsak izmed nas ima kakšno grdo navado, ki se ji le s težavo upre. Kadar gre za odvisnost od substance, je železna srajca še toliko tesnejša. Ne odrivajmo odvisnikov na rob družbe, ampak jim poskušajmo pomagati z veliko razumevanja in sočutja. Vsi, ki imate kakršno koli vprašanje o tej temi, se lahko obrnete na DrogArt; sprejeli vas bodo brez predsodkov in vam pomagali najti pot iz začaranega kroga odvisnosti.