Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred dijaki zaključnih letnikov so pomembne odločitve. Od 12. februarja naprej lahko oddajo vlogo za vpis za želeni študijski program, 15. in 16. februarja javni in zasebni višje in visokošolski zavodi prirejajo informativna dneva. Katere fakultete naj obiščejo, kakšne informacije naj iščejo? Predvsem pa, kako se bodo odločali glede izbire svoje študijske poti? So že odločeni ali bodo čakali do zadnjega trenutka? Je bolj pomembno to, kaj jih veseli, ali to, katere študijske smeri najbolj obetajo glede zaposlitve? Se spogledujejo s tujino?O tem se bomo pogovarjali z mladimi in karierno svetovalko Sabino Mikuletič Zalaznik.
Bližajo se informativni dnevi in prvi prijavni rok za vpis na različne višje in visokošolske študijske programe. Kako o svoji prihodnosti razmišljajo mladi?
Pred dijaki zaključnih letnikov so pomembne odločitve. Od 12. februarja naprej lahko oddajo vlogo za vpis za želeni študijski program, 15. in 16. februarja javni in zasebni višje in visokošolski zavodi prirejajo informativna dneva. Katere fakultete naj obiščejo, kakšne informacije naj iščejo? Predvsem pa, kako se bodo odločali glede izbire svoje študijske poti? So že odločeni ali bodo čakali do zadnjega trenutka? Je bolj pomembno to, kaj jih veseli, ali to, katere študijske smeri najbolj obetajo glede zaposlitve? Se spogledujejo s tujino? O tem smo se pogovarjali z dijaki Pio Hozjan, Tio Radelj, Manco Rakun, Vidom Babičem in Juretom Vituličem, za napotke in nasvete je bila z nami tudi karierna svetovalka Sabina Mikuletič Zalaznik (Karierni centri Univerze v Ljubljani), ki ugotavlja, da bi dijake glede na svojo odločenost o študiju lahko razdelili na dve skupini. Nekateri so že zelo informirani, poznajo programe, vpisne pogoje, zaposlitvene možnosti in so tudi že odločeni, kje bodo študirali. A teh je manjši delež, veliko je takih, ki z odločitvijo odlašajo do konca.
Največjo težava pri izbiri študijske poti vidi svetovalna delavka na poljanski gimnaziji Alenka Šoba v tem, da mladi ne vedo, kaj jih osrečuje in kje se vidijo čez 10 let:
“Po zelo utrudljivem srednješolskem obdobju vse tiste sanje, ki jih večina sanja v puberteti, izvenijo v pehanju za ocenami in tako izgubiš stik s seboj in na najbolj preprosta vprašanja nimaš več odgovorov: v čem sem dober, kaj rad delam, kaj mi je v življenju pomembno?”
Mladi sogovorniki v oddaji Gymnasium so vsaj približno že odločeni. Pio zanimata ekonomska in pomorska fakulteta, navdušujeta jo namreč morje in jahte. A zanjo odločitev o izbiri študija ni preveč usodna.
“En tok dijakov gre na fakulteto, ker z njo išče pot do službe. Nekateri, in jaz mislim, da sem med njimi, pa jo imamo za odskočno desko, za možnost za neke nove izkušnje, pridobljeno znanje za naprej. Mislim, da moja prihodnost ni odvisna od fakultete, ki si jo bom izbrala, ampak predvsem, koliko bom v življenju pri določenih stvareh angažirana, katere izzive bom sprejela in kaj bom vložila v neko delo.”
Tudi Sabina Mikuletič Zalaznik poudarja, da je le nekaj poklicev, ki zahtevajo točno določen študij – na primer medicina in pravo. A do veliko drugih poklicev se da priti po različnih študijskih poteh. Prav tako poudarja fleksibilnost bolonjskega načina študija, ki omogoča, da magistrski študij nadaljuješ na drugi fakulteti, doktorskega na tretji. Tudi razmere na trgu dela se prehitro spreminjajo, da bi to mladim služilo za zanesljiv kompas pri izbiri študija. Najtežje, pove Mikuletič Zalaznikova, pa je svetovati tistim, ki jih zanima veliko stvari, so dobri na več področjih in uspešni v šoli, tako da bi res lahko prišli na katerokoli fakulteto. Tem svetuje, da poiščejo čim več informacij – pri študentih, na sami fakulteti, o mednarodnih sodelovanjih in različnih projektih, pri bivših študentih, ki so že zaposleni. Torej: “Čim več informacij, ki ti bodo olajšale, da se boš dobro odločil.”
Šola ni vse, pravi tudi Tia, ki je ena izmed tistih, ki jo zanima in je uspešna na več področjih. Odloča se med pravom, akademijo za likovno umetnost in medicino.
“Nočem čakati do 18. marca, do zadnjega dneva za vpis. Upam, da bo po informativnih dnevih situacija bolj jasna. Se pa moraš znajti sam. Mislim, da starši ne bi smeli biti najpomembnejši ali zadnji dejavnik pri odločitvi o izbiri študija.”
Odločitev bo morala pasti kmalu, 12. februaja se namreč odpre prvi prijavni rok za vpis v visokošolske študijske programe, prijave pa lahko mladi v tem roku na portalu eVŠ oddajo do 18 marca. Pri tem Tanja Žužek iz visokošolske prijavno-informacijske službe Univerze v Ljubljani daje nekaj napotkov:
Kateri študijski programi bodo imeli omejitev vpisa, bo znano 19. aprila, ali so mladi sprejeti oz. kam pa do 25. julija.
813 epizod
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Pred dijaki zaključnih letnikov so pomembne odločitve. Od 12. februarja naprej lahko oddajo vlogo za vpis za želeni študijski program, 15. in 16. februarja javni in zasebni višje in visokošolski zavodi prirejajo informativna dneva. Katere fakultete naj obiščejo, kakšne informacije naj iščejo? Predvsem pa, kako se bodo odločali glede izbire svoje študijske poti? So že odločeni ali bodo čakali do zadnjega trenutka? Je bolj pomembno to, kaj jih veseli, ali to, katere študijske smeri najbolj obetajo glede zaposlitve? Se spogledujejo s tujino?O tem se bomo pogovarjali z mladimi in karierno svetovalko Sabino Mikuletič Zalaznik.
Bližajo se informativni dnevi in prvi prijavni rok za vpis na različne višje in visokošolske študijske programe. Kako o svoji prihodnosti razmišljajo mladi?
Pred dijaki zaključnih letnikov so pomembne odločitve. Od 12. februarja naprej lahko oddajo vlogo za vpis za želeni študijski program, 15. in 16. februarja javni in zasebni višje in visokošolski zavodi prirejajo informativna dneva. Katere fakultete naj obiščejo, kakšne informacije naj iščejo? Predvsem pa, kako se bodo odločali glede izbire svoje študijske poti? So že odločeni ali bodo čakali do zadnjega trenutka? Je bolj pomembno to, kaj jih veseli, ali to, katere študijske smeri najbolj obetajo glede zaposlitve? Se spogledujejo s tujino? O tem smo se pogovarjali z dijaki Pio Hozjan, Tio Radelj, Manco Rakun, Vidom Babičem in Juretom Vituličem, za napotke in nasvete je bila z nami tudi karierna svetovalka Sabina Mikuletič Zalaznik (Karierni centri Univerze v Ljubljani), ki ugotavlja, da bi dijake glede na svojo odločenost o študiju lahko razdelili na dve skupini. Nekateri so že zelo informirani, poznajo programe, vpisne pogoje, zaposlitvene možnosti in so tudi že odločeni, kje bodo študirali. A teh je manjši delež, veliko je takih, ki z odločitvijo odlašajo do konca.
Največjo težava pri izbiri študijske poti vidi svetovalna delavka na poljanski gimnaziji Alenka Šoba v tem, da mladi ne vedo, kaj jih osrečuje in kje se vidijo čez 10 let:
“Po zelo utrudljivem srednješolskem obdobju vse tiste sanje, ki jih večina sanja v puberteti, izvenijo v pehanju za ocenami in tako izgubiš stik s seboj in na najbolj preprosta vprašanja nimaš več odgovorov: v čem sem dober, kaj rad delam, kaj mi je v življenju pomembno?”
Mladi sogovorniki v oddaji Gymnasium so vsaj približno že odločeni. Pio zanimata ekonomska in pomorska fakulteta, navdušujeta jo namreč morje in jahte. A zanjo odločitev o izbiri študija ni preveč usodna.
“En tok dijakov gre na fakulteto, ker z njo išče pot do službe. Nekateri, in jaz mislim, da sem med njimi, pa jo imamo za odskočno desko, za možnost za neke nove izkušnje, pridobljeno znanje za naprej. Mislim, da moja prihodnost ni odvisna od fakultete, ki si jo bom izbrala, ampak predvsem, koliko bom v življenju pri določenih stvareh angažirana, katere izzive bom sprejela in kaj bom vložila v neko delo.”
Tudi Sabina Mikuletič Zalaznik poudarja, da je le nekaj poklicev, ki zahtevajo točno določen študij – na primer medicina in pravo. A do veliko drugih poklicev se da priti po različnih študijskih poteh. Prav tako poudarja fleksibilnost bolonjskega načina študija, ki omogoča, da magistrski študij nadaljuješ na drugi fakulteti, doktorskega na tretji. Tudi razmere na trgu dela se prehitro spreminjajo, da bi to mladim služilo za zanesljiv kompas pri izbiri študija. Najtežje, pove Mikuletič Zalaznikova, pa je svetovati tistim, ki jih zanima veliko stvari, so dobri na več področjih in uspešni v šoli, tako da bi res lahko prišli na katerokoli fakulteto. Tem svetuje, da poiščejo čim več informacij – pri študentih, na sami fakulteti, o mednarodnih sodelovanjih in različnih projektih, pri bivših študentih, ki so že zaposleni. Torej: “Čim več informacij, ki ti bodo olajšale, da se boš dobro odločil.”
Šola ni vse, pravi tudi Tia, ki je ena izmed tistih, ki jo zanima in je uspešna na več področjih. Odloča se med pravom, akademijo za likovno umetnost in medicino.
“Nočem čakati do 18. marca, do zadnjega dneva za vpis. Upam, da bo po informativnih dnevih situacija bolj jasna. Se pa moraš znajti sam. Mislim, da starši ne bi smeli biti najpomembnejši ali zadnji dejavnik pri odločitvi o izbiri študija.”
Odločitev bo morala pasti kmalu, 12. februaja se namreč odpre prvi prijavni rok za vpis v visokošolske študijske programe, prijave pa lahko mladi v tem roku na portalu eVŠ oddajo do 18 marca. Pri tem Tanja Žužek iz visokošolske prijavno-informacijske službe Univerze v Ljubljani daje nekaj napotkov:
Kateri študijski programi bodo imeli omejitev vpisa, bo znano 19. aprila, ali so mladi sprejeti oz. kam pa do 25. julija.
Z gostjami iz Gledališke šole Talia iz Kopra se bomo pogovarjali o mladinskem omnibusu Barve karantene – monologih in filmu, ki je nastal v času karantene. Pod okriljem kulturnega društva Gajbla so iz pogovorov na zoomu najprej nastali monologi, ki so jih dijaki igrali pred zaslonom, na koncu pa so naredili uro in pol dolg film Barve karantene. V njem se razkrivajo razmišljanja in občutja mladih v času, ko so zaradi epidemije ostali doma.
V studiu so se nam pridružile članice slovenske mladinske reprezentance v športnem plezanju, ki so v letošnji sezoni dosegale zares vrhunske rezultate. Na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki je potekalo v Rusiji, so člani omenjene reprezentance skupno osvojili kar deset medalj, prav tako uspešni so bili na mladinskem evropskem prvenstvu. Ob tem so se dekleta, ki jih boste spoznali, že pomerila tudi v članskih vrstah in s svojimi nastopi opozorila nase. Za prihodnost slovenskega športnega plezanja se nam tako – sodeč po njihovih uspehih – ni treba bati. V Gymnasiumu smo vam predstavili tekmovalno športno plezanje, gostje vam bodo povedale več o tem, kaj pomeni nastopiti na velikih tekmovanjih in kako se pripravljajo nanje, zaupale pa nam bodo tudi, kakšni so občutki ob osvojenih medaljah in kako je nastopiti na domači članski tekmi svetovnega pokala, ki je pred kratkim potekala v Kranju.
Življenje na podeželju mora postati podobno oziroma enako kakovostno kot življenje v mestih, so na obisku v Sloveniji poudarjali kmetijski ministri EU. Kaj pa na to pravijo mladi s slovenskega podeželja? Tokrat jih gostimo v Gymnasiumu in zanimalo nas bo: s kakšnimi predsodki se srečujejo mladi podeželani, prednosti in ovire življenja na podeželju, razlogi za odločitev za kmečki poklic, kako preživljajo prosti čas, kakšen odnos imajo do narodnozabavne glasbe in tradicionalnih vrednot (katere so to?), etc.Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
14. Filmski tabor Kolpa (FTK), ki ga organizira Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj, je bil med 26. in 28. avgustom v Vinici v Beli krajini. 16 mladih, starih od 11 do 18 let, se je lahko preizkusilo na štirih delavnicah: animirani film, dokumentarni film, filmska igra in filmski scenarij ter režija. Skupna povezovalna tema letošnjega tabora in delavnic pa 30 let osamosvojitve Slovenije. V studiu so se nam pridružili: Eliza Grubar – udeleženka delavnice filmska igra Jakob Medved – udeleženec delavnice filmski scenarij in režija Ronja Slemenik – udeleženka delavnice animirani film. Andrea Tamaši Covarrubias - udeležanka delavnice filmski scenarij in režija Poleg mladih gostov je bil z nami tudi mentor delavnice Filmski scenarij in režija August Adrian Braatz, režiser, scenarist, skladatelj, scenarist kratkega igranega filma Avdicija, zmagovalca tekmovanja MUVIT 6 x 60, avtor videospotov za Siddharto, Vanillaz, 2B in Andreja Šifrerja.
Minuli teden smo obiskali Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer je med 16. in 20. avgustom potekal že 22. poletni tabor inovativnih tehnologij. 58 osnovno- in srednješolcev se ga je udeležilo, ob prijavi pa so lahko izbirali med osmimi delavnicami. Sprehodili smo se po fakulteti, pri delu zmotili dijake, se pogovarjali z njihovimi mentorji, pred mikrofon pa povabili tudi dekana fakultete …
Po več kot 2000 nastopih v 50 državah sveta, dveh Guinnessovih rekordih in več kot 250 milijonih ogledih viralnih video vsebin je akrobatska skupina Dunking Devils zagotovo vodilna v svetovnem merilu. A še dobro desetletje nazaj je skupino sestavljalo le par prijateljev z velikimi sanjami, ki jih na poti ni ustavilo niti dejstvo, da nihče ni bil ravno pretirano atletsko nadarjen. S predanostjo in trdim delom so kljub težkim začetkom uspešno premagali vse ovire in zrasli v ekipo, ki danes šteje več kot 60 članov, med katerimi je kar 25 profesionalnih akrobatov. Trdno verjamejo, da je možno uresničiti še tako divje sanje, zato želijo s svojo zgodbo navdušiti mlade in jih motivirati, da se tudi sami zagnano lotijo svojih ciljev. Želja, da svoje znanje in vrednote prenesejo tudi na mlade, jih je privedla do odprtja Dunking Devils Akademije, kamor z odprtimi rokami sprejmejo prav vsakega posameznika. Pred dvema letoma so odprli tudi svoj nov dom, WOOP! Trampolin park, ki je največji trampolin park v Sloveniji, v pandemskem letu pa so uspešno zagnali tudi oglaševalsko agencijo Dunking Devils Studios, ki uspešno vodi TikTok profile najuspešnejših slovenskih blagovnih znamk. Tokrat gostimo 5 članov DD ekipe, ki bo ta vikend tudi nastopila na adrenalinskem spektaklu v središču prestolnice, ko bodo preizkušali največji trampolin na svetu. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Preverili smo vzdušje na Raziskovalnem taboru Rogla, kamor se nekateri mladi vračajo leto za letom. V katere skupine so razdeljeni, kaj počnejo in koliko spijo, izvemo od gostov v Gymnasiumu.
Slovenska filantropija v teh dneh organizira mladinsko izmenjavo Vizija 20/20+ z 58 udeleženci iz Slovenije, Slovaške, Madžarske, Španije (enklava Ceuta), Portugalske ter Velike Britanije. Izmenjava, ki je bila zaradi epidemije prestavljena iz lanskega na letošnje leto zato nosi dodaten + in pomenljiv podnaslov: "Izzovi meje, ustvarjaj priložnosti in živi solidarnost".
Takoj po sprejemu, ki so ga pripravili za zlatega olimpijskega kanuista na divjih vodah Benjamina Savška, so se nam v studiu pridružili člani Kajak - kanu kluba Tacen. Olimpijski uspeh člana njihovega kluba jim je, kot pravijo, še dodatno utrdil tekmovalni naboj, predstavili pa so nam tudi druge posebnosti tega športa na divjih vodah.
Tokrat ne bomo v radijskem studiu, temveč se bomo odpravili kar na teren, in sicer v Hrastnik, kjer v teh dneh poteka 22. študentska delovna brigada. Na pobudo Študentske organizacije Univerze v Mariboru se tako že več kot dve desetletji vsakoletno zbere skupina študentov, ki je pripravljena prostovoljno pomagati pomoči potrebnim. Pomoč nudijo prebivalcem krajev, ki so jih prizadele naravne nesreče ali pa so demografsko ogroženi. Kaj vse počnejo letos v Hrastniku, kaj se dogaja na posameznih deloviščih, kako je z vremenom, zabavo in jutranjim vstajanjem, kaj so v teh dneh doživeli in videli, kakšna izkušnja je to za mlade udeležence – vse to slišite v tokratni oddaji.
Trainstation SubArt je stičišče in center kranjske urbane, nekomercialne, alternativne ter mladinske kulture. Njihovo delovanje je zelo raznoliko - od koncertov, festivalov, ustvarjalnih delavnic, fotografskih in slikarskih razstav, mednarodnih projektov, posebna je tudi umetniško - grafitarsko ozaljšana stavba in notranji rolkarski poligon, in seveda, predvsem so podpora mladim kreativcem. Tokrat v Gymnasiumu gostimo mlade, ki jim je ekipa Traina nudila dragoceno podporo in služila kot odskočna deska za njihovo ustvarjanje. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
V mladinski oddaji Gymnasium tudi poleti gostimo mlade sogovornike v našem studiu ali pa preverjamo vzdušje med počitnicami. Tokrat smo se odločili za slednje – se odpeljali v Postojno in se ustavili na Taboru Košarkarske zveze Slovenije za dekleta, ki bo potekal do 10. julija. Je tabor namenjen le dekletom, ki ta šport trenirajo v klubih? Kako poteka dan pod koši in kako dekleta preživljajo prosti čas na taboru? Kako so dekleta navijala za slovensko moško reprezentanco in kako so se veselila njihovega uspeha? In kakšen je položaj ženske košarke v Sloveniji?
Iniciativa Študenti še obstajamo zahteva reševanje študentske problematike, odločevalcem pa so njeni predstavniki predali svoje predloge in zahteve. Predvsem si želijo, da bi bile prihodnje študijsko leto fakulete odprte ne glede na barvo semaforja vladnih ukrepov omejevanja javnega življenja, če bo koronavirus ponovno udaril z vso silo.
Kakovostno brezplačno javno šolstvo, dobre možnosti za osebni razvoj in lepa narava, na drugi strani pa socialna neenakost, neurejena stanovanjska politika in upadanje njihove družbene moči, je nekaj stvari, ki jih mladi izpostavljajo v razmisleku pred praznovanjem 30. obletnice samostojnosti Slovenije, kateri smo namenili pogovor v oddaji Gymnasium.
Naši gostje so bili dijaki Gimnazije Kranj, ki svoje znanje, ljubezen do naravoslovja in različnih poskusov, delijo z osnovnošolci. V projektu Čarovnije narave snemajo krajše video posnetke, v katerih naredijo zanimiv poskus, razložijo kakšen fizikalni pojem, proces, kemijsko reakcijo ali naravni pojav, in ga potem objavijo na You tubu in na spletnih platformah svoje šole … Vse zato, da bi mlajši od njih bolje razumeli svet okoli sebe.
Festival Kalejdoskop je festival sodobne odrske umetnosti, ki je namenjen otrokom, mladim in odraslim in že 14 let v juniju naseljuje najrazličnejše lokacije Kranja in Ljubljane. Letošnji se bo odvijal v petek (11.6.) in soboto (12.6.) tudi v Kranju, z eno posebnostjo - vsi dogodki bodo integrirani v zunanji prostor: znameniti Prešernov gaj, piktureskni kanjon reke Kokre in ulice starega mestnega jedra. Pomemben del festivala so nastopi otrok, ki celo leto ustvarjajo pod budnimi očesi plesnih mentoric Kulturnega društva Qulenium. In prav plesalci Quleniuma, s koreografinjo Urško Medved, bodo gostje tokratnega Gymnasiuma. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
V Gymnasiumu ste lahko prisluhnili nekoliko bolj naravoslovno obarvanemu pogovoru, saj so bili z nami v studiu dijaki, ki so na nedavni Evropski olimpijadi eksperimentalne znanosti dosegli vrhunski uvrstitvi. Na daljavo na Madžarskem sta naši ekipi v konkurenci skupno 40 ekip iz 19 držav Evropske unije in 120 tekmovalci starimi do 16 let osvojili dve srebrni medalji. S tem so nadaljevali tradicijo odličnih uvrstitev slovenskih dijakov na področju naravoslovja, na katerem se tričlanske ekipe pomerijo v znanju iz fizike, biologije in kemije. Svoj uspeh na olimpijadi, ki so se je udeležili pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije, so nam bolj podrobno predstavili v pogovoru.
Pred začetkom pisnega dela mature dajemo maturantom še nekaj napotkov in koristnih informacij.
V Gymnasium tokrat pridejo mlade umetnice z likovne smeri Gimnazije Celje – Center ob otvoritvi svojih del na razstavi, ki to leto nosi pomenljiv naslov – Praznina ali ko svetovi nikoli ne zbledijo. Bodite z nami, nocoj v živo ob 20-ih na Prvem, s pogovori o notranjih doživljajskih svetovih mladih in klicu ter sporočilni nuji umetnosti. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Tudi za študente to študijsko leto ni najlažje. Študij na daljavo, manj študentskega dela in možnosti za samostojno življenje, manj stikov s prijatelji in številne duševne stiske. Čeprav so zdaj fakultete odprte, stvari še niso take, kot so bile pred epidemijo. Kakšne so izkušnje in želje študentov?
Neveljaven email naslov