Petkovi podnebni štrajki mladih nas opozarjajo na to, da je treba več govoriti o okolju in našem odnosu do njega. Mladi z različnimi akcijami, ki vključujejo proteste pred parlamentom ali pa sajenje dreves, reagrirajo na neodzivnost politikov, neznanje posameznikov, na neukrepanje odraslih, sami prevzemajo pobudo in ukrepajo.

Mladi za podnebno pravičnost in mladi, ki pomagajo saditi drevesa

Petkovi podnebni štrajki mladih nas opozarjajo na to, da je treba več govoriti o okolju in našem odnosu do njega. Mladi z različnimi akcijami, ki vključujejo proteste pred parlamentom ali pa sajenje dreves, reagrirajo na neodzivnost politikov, neznanje posameznikov, na neukrepanje odraslih, sami prevzemajo pobudo in ukrepajo. Če so leta 1991 v Sloveniji šli dijaki na ulice, da bi se uprli uvedbi zaključnih izpitov na koncu srednje šole iz 4 predmetov, so danes njihovi protesti drugačni. Ob petkih, po svetu in tudi v Sloveniji, mladi protestirajo ne le v imenu svoje generacije, temveč vseh. Njihov protest je boj za našo pravico do življenja v zdravem okolju. Ni planeta B, Rešimo planet, Laufam na hrano, zrak, vodo, ne na evre, vsak dan je dan zemlje, Dovolj spanja, potrebna so dejanja … So napisi njihovih transparentov, ki opozarjajo na človekov egoističen odnos do okolja in neukrepanje odraslih, da bi ga zavarovali za prihodnje rodove.

Vemo, začelo se je s Švedinjo Greto Thunberg, avgusta 2018, letos preplavilo svet, pri nas je nastalo gibanje Mladi za podnebno pravičnost. Podnebni štrajki so postali pogostejši, mlado Švedinjo pa vabijo za zasedanja in kongrese, ki se jih udeležujejo svetovni voditelji. Mladi za podnebno pravičnosti je sicer le zadnja in najbolj množična okoljska pobuda mladih. Tudi drugi mladi, posamezniki in skupine želijo opozoriti na podnebne spremembe, segrevanje ozračja, pomen biodiverzitete in gozdov, ločevanja in omejevanja odpadkov … Tu so eko šole, okoljski krožki na šolah, številne nevladne organizacije, socialni podjetniki  …

Zakaj bi se morali prav vsi zavedati, da nimamo planeta B? Zakaj so okoljske težave, težave vseh – ne le Brazilije, Indonezije, Maldivov ali še kakšne posamične države? Kaj lahko naredimo posamezniki, kaj lahko ali celo morajo države, politiki? Zakaj so šli mladi na ulice, zakaj so vzeli pobudo v svoje roke? Koliko jih odrasli odločevalci sploh slišijo in kaj lahko sploh naredijo v svetu, kjer celo najbolj vplivni voditelji trdijo, da so podnebne spremembe fake news?

O tem z mladimi, ki jim je mar, in ki opozarjajo na podnebno pravičnost in okolju tudi nekaj vrnejo. Naši gostje: Žana Radivo, Dora Smole in Simon Moe, aktivisti iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost. Ter Miha Hrovat, mlad mizar, pobudnik ne le družbeno odgovornega mizarstva, temveč tudi projekta Treecelet – prek spleta prodajajo zapestnice, od nakupa pa gre denar za sajenje dreves.