Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petkovi podnebni štrajki mladih nas opozarjajo na to, da je treba več govoriti o okolju in našem odnosu do njega. Mladi z različnimi akcijami, ki vključujejo proteste pred parlamentom ali pa sajenje dreves, reagrirajo na neodzivnost politikov, neznanje posameznikov, na neukrepanje odraslih, sami prevzemajo pobudo in ukrepajo.
Mladi za podnebno pravičnost in mladi, ki pomagajo saditi drevesa
Petkovi podnebni štrajki mladih nas opozarjajo na to, da je treba več govoriti o okolju in našem odnosu do njega. Mladi z različnimi akcijami, ki vključujejo proteste pred parlamentom ali pa sajenje dreves, reagrirajo na neodzivnost politikov, neznanje posameznikov, na neukrepanje odraslih, sami prevzemajo pobudo in ukrepajo. Če so leta 1991 v Sloveniji šli dijaki na ulice, da bi se uprli uvedbi zaključnih izpitov na koncu srednje šole iz 4 predmetov, so danes njihovi protesti drugačni. Ob petkih, po svetu in tudi v Sloveniji, mladi protestirajo ne le v imenu svoje generacije, temveč vseh. Njihov protest je boj za našo pravico do življenja v zdravem okolju. Ni planeta B, Rešimo planet, Laufam na hrano, zrak, vodo, ne na evre, vsak dan je dan zemlje, Dovolj spanja, potrebna so dejanja … So napisi njihovih transparentov, ki opozarjajo na človekov egoističen odnos do okolja in neukrepanje odraslih, da bi ga zavarovali za prihodnje rodove.
Vemo, začelo se je s Švedinjo Greto Thunberg, avgusta 2018, letos preplavilo svet, pri nas je nastalo gibanje Mladi za podnebno pravičnost. Podnebni štrajki so postali pogostejši, mlado Švedinjo pa vabijo za zasedanja in kongrese, ki se jih udeležujejo svetovni voditelji. Mladi za podnebno pravičnosti je sicer le zadnja in najbolj množična okoljska pobuda mladih. Tudi drugi mladi, posamezniki in skupine želijo opozoriti na podnebne spremembe, segrevanje ozračja, pomen biodiverzitete in gozdov, ločevanja in omejevanja odpadkov … Tu so eko šole, okoljski krožki na šolah, številne nevladne organizacije, socialni podjetniki …
Zakaj bi se morali prav vsi zavedati, da nimamo planeta B? Zakaj so okoljske težave, težave vseh – ne le Brazilije, Indonezije, Maldivov ali še kakšne posamične države? Kaj lahko naredimo posamezniki, kaj lahko ali celo morajo države, politiki? Zakaj so šli mladi na ulice, zakaj so vzeli pobudo v svoje roke? Koliko jih odrasli odločevalci sploh slišijo in kaj lahko sploh naredijo v svetu, kjer celo najbolj vplivni voditelji trdijo, da so podnebne spremembe fake news?
O tem z mladimi, ki jim je mar, in ki opozarjajo na podnebno pravičnost in okolju tudi nekaj vrnejo. Naši gostje: Žana Radivo, Dora Smole in Simon Moe, aktivisti iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost. Ter Miha Hrovat, mlad mizar, pobudnik ne le družbeno odgovornega mizarstva, temveč tudi projekta Treecelet – prek spleta prodajajo zapestnice, od nakupa pa gre denar za sajenje dreves.
827 epizod
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Petkovi podnebni štrajki mladih nas opozarjajo na to, da je treba več govoriti o okolju in našem odnosu do njega. Mladi z različnimi akcijami, ki vključujejo proteste pred parlamentom ali pa sajenje dreves, reagrirajo na neodzivnost politikov, neznanje posameznikov, na neukrepanje odraslih, sami prevzemajo pobudo in ukrepajo.
Mladi za podnebno pravičnost in mladi, ki pomagajo saditi drevesa
Petkovi podnebni štrajki mladih nas opozarjajo na to, da je treba več govoriti o okolju in našem odnosu do njega. Mladi z različnimi akcijami, ki vključujejo proteste pred parlamentom ali pa sajenje dreves, reagrirajo na neodzivnost politikov, neznanje posameznikov, na neukrepanje odraslih, sami prevzemajo pobudo in ukrepajo. Če so leta 1991 v Sloveniji šli dijaki na ulice, da bi se uprli uvedbi zaključnih izpitov na koncu srednje šole iz 4 predmetov, so danes njihovi protesti drugačni. Ob petkih, po svetu in tudi v Sloveniji, mladi protestirajo ne le v imenu svoje generacije, temveč vseh. Njihov protest je boj za našo pravico do življenja v zdravem okolju. Ni planeta B, Rešimo planet, Laufam na hrano, zrak, vodo, ne na evre, vsak dan je dan zemlje, Dovolj spanja, potrebna so dejanja … So napisi njihovih transparentov, ki opozarjajo na človekov egoističen odnos do okolja in neukrepanje odraslih, da bi ga zavarovali za prihodnje rodove.
Vemo, začelo se je s Švedinjo Greto Thunberg, avgusta 2018, letos preplavilo svet, pri nas je nastalo gibanje Mladi za podnebno pravičnost. Podnebni štrajki so postali pogostejši, mlado Švedinjo pa vabijo za zasedanja in kongrese, ki se jih udeležujejo svetovni voditelji. Mladi za podnebno pravičnosti je sicer le zadnja in najbolj množična okoljska pobuda mladih. Tudi drugi mladi, posamezniki in skupine želijo opozoriti na podnebne spremembe, segrevanje ozračja, pomen biodiverzitete in gozdov, ločevanja in omejevanja odpadkov … Tu so eko šole, okoljski krožki na šolah, številne nevladne organizacije, socialni podjetniki …
Zakaj bi se morali prav vsi zavedati, da nimamo planeta B? Zakaj so okoljske težave, težave vseh – ne le Brazilije, Indonezije, Maldivov ali še kakšne posamične države? Kaj lahko naredimo posamezniki, kaj lahko ali celo morajo države, politiki? Zakaj so šli mladi na ulice, zakaj so vzeli pobudo v svoje roke? Koliko jih odrasli odločevalci sploh slišijo in kaj lahko sploh naredijo v svetu, kjer celo najbolj vplivni voditelji trdijo, da so podnebne spremembe fake news?
O tem z mladimi, ki jim je mar, in ki opozarjajo na podnebno pravičnost in okolju tudi nekaj vrnejo. Naši gostje: Žana Radivo, Dora Smole in Simon Moe, aktivisti iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost. Ter Miha Hrovat, mlad mizar, pobudnik ne le družbeno odgovornega mizarstva, temveč tudi projekta Treecelet – prek spleta prodajajo zapestnice, od nakupa pa gre denar za sajenje dreves.
Med 18-imi prijavljenimi srednjimi šolami in gimnazijami bomo izžrebali tekmovalne pare prvega kroga oddaj, ki se bodo potegovali za strokovno ekskurzijo v Strasbourg. Predstavili bomo strokovno žirijo, ki jo poleg voditeljev Nadie Patauer in Aleša Ogrina, sestavljata še TV novinarka in voditeljica Manica Janežič Ambrožič in vodja informacijske pisarne EP v Sloveniji Klemen Žumer.
Tokrat bomo oddajo Gymnasium posvetili japonski kulturi. Kako je živeti v Tokiu, kako je nastala njihova zanimiva popkultura, kdo so harajuko dekleta in zakaj so tako popularne japonske risanke in mange? Bodite z nami, v sredo ob 20h na Prvem. Oddajo vodi Lea Ogrin.
Na področju povezovanja mladih in Organizacije združenih narodov je v letu 2014 prišlo do preboja in tudi Slovenija je dobila svojega prvega mladinskega delegata pri OZN. Slovensko mladino bo zastopal Miha Pongrac, ki ga bomo gostili v tokratnem Gymnasiumu. Predstavili pa bomo tudi uspešne dijake na 11. svetovni geografski olimpijadi v Krakovu in pogovor s predstavnikom Mednarodnega programa za mlade MEPI.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Na letošnjem festivalu mladinske ustvarjalnosti Vizije 2014 je naziv vizionarja za najboljšo rock skupino dobila mlada skupina Koala Voice s Kisovca, ki ji bo Visoka šola za umetnost Univerze v Novi Gorici za nagrado omogočila brezplačno snemanje videospota. Strokovna žirija je v obrazložitvi nagrade poudarila, da gre za mlado zasedbo, ki jo odlikuje inovatitvnost in izvirnost ter samosvoj glasbeni pristop: "Rezultat te surove, a lepe mladostne energije in glasbenega okusa je usklajen zvok, ki ga proizvaja kemija med zanesljivimi, zbranimi glasbeniki. Njihova glasba ima presenetljivo močno avtorsko potezo." Spoznajte mlade glasbenike in se na lastna ušesa prepričajte v oddaji Gymnasium, ki jo bo vodil Aleš Ogrin.
Z dijaki Gimnazije Celje - Center, ki so bili zmagovalci naše oddaje Gymnasium.eu, sta se Nadia Petauer in Aleš Ogrin odpravila na nagradno strokovno ekskurzijo v Evropski parlament v Strasbourg. Poleg zmagovalne ekipe so šli z njimi tudi člani šolskega debatnega krožka. Prvi dan so prespali v nemškem Ulmu, kjer so si ogledali najvišjo cerkev na svetu (161 m) in na hitro spoznali mesto, nato pa je sledil odhod v francoski Strasbourg. Tudi tam so si ogledali katedralo in spoznali to zares lepo in življenja polno mesto. Po noči v hotelu je naslednji dan sledil obisk Evropskega parlamenta in sodelovanje v projektu Euro scola, ki je nekakšna različica našega Otroškega parlamenta. Tam so dijaki Gimnazije Celje - Center pokazali, zakaj so zmagali v projektu Gymnasium.eu, saj so s svojim znanjem in argumenti uspešno zagovarjali stališča projekta, katerega so zastopali. Galerija slik, ki je nastala na ekskurziji, je na ogled na FB program za mlade: https://www.facebook.com/media/set/?set=a.733268866724367.1073741936.337331732984751&type=1
V Gymnasiumu se bomo tokrat sprehodili skozi kar nekaj zanimivih tem, ki so med temi počitnicami vzbudile našo pozornost. Tako smo se pogovarjali z dijaki Škofijske gimnazije Ljubljana in njihovo mentorico, ki so na računalniškem tekmovanju American Computer Science League v ameriškem Denverju pometli s svetovno konkurenco in osvojili prvo mesto v kategoriji Intermediate 3. V nedeljo pa bo v Ljubljani gostoval eden izmed najboljših evropskih nogometnih klubov, londonski Chelsea. V Stožicah se bodo Angleži pomerili z našo Olimpijo in predstavnike le te bomo povprašali, kako je igrati proti tako mogočnemu nasprotniku. Ob koncu oddaje pa se bomo posvetili še plesu, namreč plesalci plesne šole BAST so v Italiji dosegli zavidanja vreden uspeh. Več pa v sredo po 20. uri. Pripravlja: Aleš Ogrin
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
"Če bi študirala v Ameriki, bi dobila 10 000 dolarjev štipendije, pri nas pa te nagrade žal ne moreva koristiti", sta povedala gimnazijca Aleš Zupančič in Jaka Šikonja, ki sta prejela zlato odličje na prestižni znanstveni olimpijadi Genius 2014. Zakaj se zdi, da mladim v Sloveniji prihodnost ne prinaša nič dobrega, bomo vprašali predstavnike političnih strank, ki kandidirajo na prihajajočih državnozborskih volitvah. Ne veš, koga bi volil? Preveri, kakšne programe imajo stranke in kaj nameravajo narediti za mlade, v oddaji Gymnasium, ki jo bo vodila Lea Ogrin.
V tokratnem Gymnasiumu bomo govorili o sintetičnih drogah. Na črnem trgu naj bi bile te marsikdaj žal preveč lahko dostopne, celo več, nekatere med njimi sploh še niso prepovedane. Zato bomo v naš studio povabili sodelavce združenja DrogArt, s katerimi bomo predstavili problematiko sintetičnih drog, njihov vpliv na uživalčevo telo ter povedali, kaj storiti v primeru, da nekdo drogo vzame, nato pa mu zaradi tega postane slabo. Seveda pa bo glavna nit pogovora preventiva in kako se sintetičnim drogam v kar najširšem loku izogniti. Več pa v sredo po dvajseti na Prvem. Pripravlja Aleš Ogrin.
V tokratni oddaji Gymnasium bomo skupaj z dijaki Gimnazije Vič praznovali dan državnosti. Predstavili bomo pogled srednješolcev na današnjo Slovenijo in kaj si mislijo o samem osamosvajanju Slovenije, saj nihče izmed naših sogovornikov takrat sploh še ni bil rojen. Skupaj bomo predstavili in ocenili slovenske državne simbole, se pogovarjali o tem, kaj vse bi bili mladi za državo pripravljeni storiti in ali mislijo, da je Slovenija dolgoročno na pravi poti. Zanimivo, naši sogovorniki so jo ocenili kot najstnico, ki se mora le še nekoliko zresniti. Oddajo vodi Aleš Ogrin.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Z dijaki Gimnazije Celje - Center, ki so bili zmagovalci naše oddaje Gymnasium.eu, sta se Nadia Petauer in Aleš Ogrin odpravila na nagradno strokovno ekskurzijo v Evropski parlament v Strasbourg. Poleg zmagovalne ekipe so šli z njimi tudi člani šolskega debatnega krožka. Prvi dan so prespali v nemškem Ulmu, kjer so si ogledali najvišjo cerkev na svetu (161 m) in na hitro spoznali mesto, nato pa je sledil odhod v francoski Strasbourg. Tudi tam so si ogledali katedralo in spoznali to zares lepo in življenja polno mesto. Po noči v hotelu je naslednji dan sledil obisk Evropskega parlamenta in sodelovanje v projektu Euro scola, ki je nekakšna različica našega Otroškega parlamenta. Tam so dijaki Gimnazije Celje - Center pokazali, zakaj so zmagali v projektu Gymnasium.eu, saj so s svojim znanjem in argumenti uspešno zagovarjali stališča projekta, katerega so zastopali. Galerija slik, ki je nastala na ekskurziji, je na ogled na FB program za mlade: https://www.facebook.com/media/set/?set=a.733268866724367.1073741936.337331732984751&type=1
Pred bližajočimi se evropskimi volitvami, ki bodo v Sloveniji izvedene 25. maja, bomo tokrat neše znanje o evropskih temah širili s pogovorom o projektu EU SI TI. V projektu, ki je potekal v partnerstvu med evropskimi institucijami, našo vlado in Informacijsko pisarno Evropskega parlamenta v Sloveniji, izvajalo pa ga je kulturno-izobraževalno društvo Pina, so z resolucijo o jamstvu za mlade zmagali dijaki Šolskega centra Nova Gorica, program Ekonomski tehnik. V svoji resoluciji so izpostavili veliko težavo pridobivanja delovnih praks med šolanjem, kar kasneje otežuje enostaven vstop na trg dela. Dijaki so v svojem programu predlagali ustanovitev Agencije za prakso, ki naj bi mladim omogočala pridobitev prakse tako doma kot v tujini in jim s tem tudi širila znanje. V oddaji bomo izpostavili tudi pomen državljanske aktivnosti za mlade in našo državo ter se vprašali, zakaj je bila do sedaj udeležba na evropskih volitvah v Sloveniji precej slaba. Pridružite se kritičnemu razmisleku naših mladih gostov.
V radijskih improvizacijskih disciplinah sta se pomerili ekipi iz Nove Gorice in Ljubljane. Po koncu oddaje za svojega favorita lahko glasujete na fb profilu Programa za mlade.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Neveljaven email naslov