Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na predvečer dneva samostojnosti in enotnosti bomo z dijaki Gimnazije Vič govorili o njihovem odnosu do Republike Slovenije. Predstavili nam bodo svoj pogled na razvoj naše države ter kakšne možnosti in priložnosti vidijo za osebni razvoj. Ugotavljali bodo tudi, ali je Slovenija skozi oči mladih dolgoročno na pravi poti.
O dnevu samostojnosti in enotnosti, domoljubju, pripadnosti z dijaki Gimnazije Vič
Na predvečer dneva samostojnosti in enotnosti bomo z dijaki Gimnazije Vič govorili o njihovem odnosu do Republike Slovenije. Predstavili nam bodo svoj pogled na razvoj naše države ter kakšne možnosti in priložnosti vidijo za osebni razvoj. Ugotavljali bodo tudi ali je Slovenija skozi oči mladih dolgoročno na pravi poti.
Kot pripadniki mlade generacije mladi kritično razmišljajo o praznovanju državnih praznikov, saj se iz več razlogov z njimi ne čutijo dovolj povezani.
Meni osebno ta praznik na žalost pomeni zelo malo. Nekako to pogrešam. Enako opažam tudi pri svojih vrstnikih. Zaradi tega se mi zdi pomembno, da poudarjamo svojo enotnost in se spominjamo na ta praznik.
Ker se mladi povezujejo tudi s tujino, se čutijo kot državljani Slovenije, a ob tem bolj kot državljani Evropske unije.
Odvisno katero generacijo Slovencev vprašate. Mladi po mojem mnenju bolj čutimo to, da smo državljani Evropske unije. Meni se zdi, da mladi dejnsko vidimo samo prednosti, ki nam jih daje Evropska unija, ker Slovenijo imamo za samoumevno.
Želijo si, da bi jim različna znanja o tem, kako se znajti v ureditvi, v kateri živijo, dal izobraževalni sistem, za katerega sicer pravijo, da je dober.
Veliko je znanja, ki ga moramo pridobiti, a nam manjka uporabnega znanja. Zato se mi zdi dobra možnost vpeljava predmeta Državljanska vzgoja oziroma Aktivno državljanstvo. Ključnega pomena je, da razumemo, kako deluje Evropska unija in kako deluje demokracija.
Predvsem mladi so tisti, ki jih bo dolgoročna prihodnost naše države najbolj zaznamovala. Zato od države pričakujejo spodbudno okolje za osamosvajanje.
Pričakujemo to, da bomo lahko odrastli v državi, kjer ne bomo rabili skrbeti, da kot starejši ne bomo imeli dovolj denarja za osnovne življenjske potrebe. Pričakujemo, da bomo dobili službo, in da nas ne bo strah vzgajati naših otrok v tej državi.
Izpostavili so še, da je kljub nekaterim zapletom po njihovem mnenju Slovenija na pravi poti. A mora tudi ona – kot mlada država – še dozoreti.
827 epizod
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Na predvečer dneva samostojnosti in enotnosti bomo z dijaki Gimnazije Vič govorili o njihovem odnosu do Republike Slovenije. Predstavili nam bodo svoj pogled na razvoj naše države ter kakšne možnosti in priložnosti vidijo za osebni razvoj. Ugotavljali bodo tudi, ali je Slovenija skozi oči mladih dolgoročno na pravi poti.
O dnevu samostojnosti in enotnosti, domoljubju, pripadnosti z dijaki Gimnazije Vič
Na predvečer dneva samostojnosti in enotnosti bomo z dijaki Gimnazije Vič govorili o njihovem odnosu do Republike Slovenije. Predstavili nam bodo svoj pogled na razvoj naše države ter kakšne možnosti in priložnosti vidijo za osebni razvoj. Ugotavljali bodo tudi ali je Slovenija skozi oči mladih dolgoročno na pravi poti.
Kot pripadniki mlade generacije mladi kritično razmišljajo o praznovanju državnih praznikov, saj se iz več razlogov z njimi ne čutijo dovolj povezani.
Meni osebno ta praznik na žalost pomeni zelo malo. Nekako to pogrešam. Enako opažam tudi pri svojih vrstnikih. Zaradi tega se mi zdi pomembno, da poudarjamo svojo enotnost in se spominjamo na ta praznik.
Ker se mladi povezujejo tudi s tujino, se čutijo kot državljani Slovenije, a ob tem bolj kot državljani Evropske unije.
Odvisno katero generacijo Slovencev vprašate. Mladi po mojem mnenju bolj čutimo to, da smo državljani Evropske unije. Meni se zdi, da mladi dejnsko vidimo samo prednosti, ki nam jih daje Evropska unija, ker Slovenijo imamo za samoumevno.
Želijo si, da bi jim različna znanja o tem, kako se znajti v ureditvi, v kateri živijo, dal izobraževalni sistem, za katerega sicer pravijo, da je dober.
Veliko je znanja, ki ga moramo pridobiti, a nam manjka uporabnega znanja. Zato se mi zdi dobra možnost vpeljava predmeta Državljanska vzgoja oziroma Aktivno državljanstvo. Ključnega pomena je, da razumemo, kako deluje Evropska unija in kako deluje demokracija.
Predvsem mladi so tisti, ki jih bo dolgoročna prihodnost naše države najbolj zaznamovala. Zato od države pričakujejo spodbudno okolje za osamosvajanje.
Pričakujemo to, da bomo lahko odrastli v državi, kjer ne bomo rabili skrbeti, da kot starejši ne bomo imeli dovolj denarja za osnovne življenjske potrebe. Pričakujemo, da bomo dobili službo, in da nas ne bo strah vzgajati naših otrok v tej državi.
Izpostavili so še, da je kljub nekaterim zapletom po njihovem mnenju Slovenija na pravi poti. A mora tudi ona – kot mlada država – še dozoreti.
To sredo so se mladi srečali s stand-up komikom Perico Jerkovićem, ki je v Slovenijo prišel v 90-ih kot begunec iz Bosne in na lastni koži doživel, kaj pri nas pomeni, če ti nekdo reče Bosanec. A zbadanja, občutka manjvrednosti, revščine ni več, Perica je danes uspešen komik, ki nas nasmeji na stand-up večerih ali svojih dveh monokomedijah. Le kakšna vprašanja so imeli zanj mladi? Prisluhnite!
Tekmovanje v radijski improvizaciji je doseglo točko vrelišče, prisluhnite letošnjim finalistom Giamnziji Polajne in Gimnazije Bežigrad. Po treh disciplinah so sodniki določili zmagovalce, ki se bodo pridružili ekipi Radia Gaga v prvi junijski oddaji
V drugi polfinalni tekmi sta se pomerili ekpi Gimnazije Poljane in Gimnazije Jožeta Plečnika. Pred nami je le še finale. Katera ekipa se bo pridružula Gimnaziji Bežigrad v finalu naslednji teden? Glasujete lahko na www.facebook.com/Improklet
Polfinalni obračun Gimnazije Bežigrad in Gimnazije Antona Aškerca
Tokrat sta se kot zadnji ekipi prvega kroga pete sezone tekmovanja Improklet pomerili Gimnazija Poljane in Srenja šola za oblikovanje in fotografijo. Za svoje favorite lahko glasujete na Facebook/Improklet. Naslednji teden pa je na vsrti že prva polginalna tekma. Pomerili se bosta Gimnazija Bežigrad in Gimnazija Antona Aškerca. Se slišimo v sredo, ob 20h!
Tretja oddaja prvega kroga je za nami. Glasujte za svoje favorite na FB strani Improklet.
V drugi oddaji sta se pomerili ekipi Gimnazije Vič in Gimnazije Antona Aškerca. Prisluhite kako sta se odrezali in obiščite Facebook stran Improklet, kjer boste lahko oddali glas tisti ekipi, ki vas je bolj prepričala.
V prvi oddaji nove sezone tekmovalne oddaje v radijski imrpovizaciji Improklet sta se pomerili ekipi Pionirskega doma in Gimnazije Bežigrad.
Kdo je Ana Karenina - ena najbolj vznemirljiv žensk v svetovni književnosti? Je žrtev tragične usode ali lastne zaslepeljnosti? Je padla ženska ali ujetnica družbe? Kako je mogoče, da se njeno življenje tako hitro sesuje v prah? Je morda za to odgovoren isti nesrečni element, zaradi katerega bralci precej raje kot srečne zgodbe, beremo tisti, ki so polne trpljenja in bolečine. Zgodbe, zapisane s črnim črnilom. O Tolstojevem romanu in letošnjem maturitetnem eseju bo tekel pogovor v tokratni oddaji z voditeljico Tadejo Bizilj in dijaki ter profesorico slovenščine Gimnazije Poljane.
“Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna družina pa je nesrečna po svoje.” L. N. Tolstoj Tolstojev citat je tema letošnjega maturitetnega eseja, v katerem bodo mladi pisali in razmišljali o dveh romanih. To sta: Ločil bom peno od valov Ferija Fainščka in Ana Karenina Leva Nikolajeviča Tolstoja. Kako nesrečna in zakaj je junakinja romana Ferija Lainščka Ločil bom peno od valov? In kako se usoda te junakinje razlikuje od usode Ane Karenine? To se bomo vprašali v prvi oddaji, ki jo na prvem posvečamo letošnjemu maturitetnemu eseju, točneje romanu Ločil bom peno od valov. Kdo je Elica Sreš, kakšne vrednote ima, kako se te razlikujejo od vrednot njenega moža? Dali vam bomo kakšen nasvet, kako pisati esej, vas opozorili na pomembne dogodke iz romana, poudarili teme in vprašanja, ki nam jih roman zastavlja. To bomo naredili s pomočjo naših gostov: profesorice slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irene Velikonja in četrtošolcev te gimnazije Katarine Vidmar, Lare Pančur, Davida Berdajsa in Andreja Špenka, slišali pa bomo tudi avtorja romana Ferija Lainščka.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Razvoj evropske zunanje politike se zaradi nemirnega obdobja, v katerem se nahajamo, srečuje z novimi izzivi. Je Evropska unija še tako imenovani svetovni mirovni posrednik, h kateremu centru moči bi se morala obrniti in kakšna naj bo njena gospodarska politika glede tretjih držav? To je le nekaj vprašanj, ki smo jih z dijaki Gimnazije Novo mesto in dijaki Gimnazije Murska Sobota osvetlili tokrat.
Za nami je prva polfinalna oddaja. Z dijaki I. gimnazije v Celju in z dijakiGimnazije Franca Miklošiča Ljutomer smo razmišljali o sedanjih in prihodnjih razmerah na notranjih in zunanjih mejah Evropske unije. Ali Schengen še deluje in kakšen je odziv Evropskega parlamenta na razvoj politike upravljanja zunanjih meja? Bo Evropa premagala strah in delitve, ki jo delijo? Glas za najboljšo ekipo lahko oddate na Facebook profilu Program za mlade.
Informativni dnevi so mimo, rok za prijavo na želeni študij pa že poteka. Ena izmed fakultet, kjer imajo vsako leto kandidatov vedno preveč, kot je prostih mest, je Akademija za gledališče, radio, film in televizijo. Razpisuje namreč 34 študijskih mest, od tega 12 za dramsko igro, na informativnih dnevih pa se je o njihovem študiju zanimalo več kot 300 mladih. Zanimanja za gledališče, režijo in film je torej veliko. Zakaj želijo mladi postati igralci, kakšne so njihove dozdajšnje izkušnje z nastopanjem in igranjem? Da bi mladi izvedeli, kaj od človeka zahteva igralski poklic, bo mladim v studiu družbo delal priznan slovenski igralec Klemen Janežič, član SNG Drama, lutkar, koreograf in junak televizijske nadaljevanke Usodno vino.
V dneh, ko se o nadaljevanju šolanja odločajo devetošolci in dijaki 4. letnikov, je pomembna odločitev tudi pred tistimi dijaki, ki bi radi študirali v tujini. Vrata na tuje univerze jim odpira mednarodna matura, ki jo izvajajo le tri slovenske srednje šole, dijaki, ki se odločijo zanjo, pa se morajo na te šole prepisati po končanem 2. letniku. Katere so prednosti in slabosti mednarodne mature, kakšen je predmetnik, kako zahteven pouk, kam se dijaki lahko vpišejo s končano mednarodno maturo ter kakšne štipendije so jim na voljo za študij v tujini, pa v tokratnem Gymnasiumu, ki ga pripravlja Andreja Gradišar.
V zadnji oddaji drugega kroga bomo z dijaki Gimnazije Murska Sóbota in dijaki Gimnazije Moste govorili o krožni ekonomiji. Ta novi model se od tradicionalnega pogleda na gospodarstvo razlikuje v tem, da stremi k ponovni uporabi surovin in išče načine, kako s pomočjo tega količino odpadnega materiala zmanjšati na minimum, velik potencial pa predstavlja tudi na področju inovacij in odpiranja novih delovnih mest. Kot po navadi bomo poklicali v Evropski parlament, tokrat bosta z nami poslanka Patricija Šulin in poslanec Franc Bogovič.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Med seboj sta se pomerili ekipi Prve gimnazije v Mariboru in Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Neveljaven email naslov