Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratni oddaji smo gostili mlade iz Ekonomske šole Novo mesto, s katerimi smo se pogovarjali o vrednotah mladih. Katere vrednote so potrebne za vse, da smo kot družba uspešnejši? Katere vrednote v družbi, predvsem med mladimi, mladi pogrešajo? Kdo je odgovoren za to, da je v družbi slišan ali po drugi strani tudi preslišan glas mladih? Katere vrednote so glavne v Evropski uniji? Kakšno vlogo imajo mladi pri oblikovanju prihodnosti Evrope? O vsem tem mladi in voditeljica Tadeja Bizilj.
Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
813 epizod
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V tokratni oddaji smo gostili mlade iz Ekonomske šole Novo mesto, s katerimi smo se pogovarjali o vrednotah mladih. Katere vrednote so potrebne za vse, da smo kot družba uspešnejši? Katere vrednote v družbi, predvsem med mladimi, mladi pogrešajo? Kdo je odgovoren za to, da je v družbi slišan ali po drugi strani tudi preslišan glas mladih? Katere vrednote so glavne v Evropski uniji? Kakšno vlogo imajo mladi pri oblikovanju prihodnosti Evrope? O vsem tem mladi in voditeljica Tadeja Bizilj.
Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Več kot 150 let je že minilo odlar je britanski avtor Lewis Carroll ustvaril znamenito pripoved Alica v čudežni deželi in s tem ključno delo nonsense, nesmiselne literature. Alica je do danes postala prava ikona, ki so ji posvetili številna druga umetniška dela in izdelke popularne kulture. Tudi muzikal! Alica v Čudežni deželi je fantazijski muzikal, poln humorja, besednih iger, virusa domišljije in obilice kultne glasbe, ki ga preprosto ne smete zamuditi pravijo ustvarjalci in nastopajoči, dijaki in dijakinje II. Gimnazije Maribor – English Student Theatra. Zasnovan je po istoimenski knjižni predlogi, gre pa za mojstrsko literaturo igrivih nesmislov, s katerimi Carroll načenja resna matematična, logična, filozofska in življenjska vprašanja. Nadvse priljubljeno delo je v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja doživelo pravo obuditev. Veliko umetnikov in glasbenih ustvarjalcev tistega časa je našlo inspiracijo v zgodbi o deklici, ki nekega popoldneva zaspi na pikniku ob reki Temzi v viktorijanski Angliji. Slovenski ustvarjalci muzikala so tako pripravili glasbeno popotovanje skozi največje uspešnice rock & rolla glasbenih legend, kot so zasedbe The Beatles, The Who, Jefferson Airplane, Queen, The Rolling Stones, Talking Heads, Earth Wind and Fire, Tom Waits, Tom Jones, Nancy Sinatra in mnogih drugih. Muzikal ima dve dejanji in je v angleškem jeziku s slovenskimi podnapisi. V tokratnem Gymnasiumu se bomo poleg nastopajočih družili tudi z umetniško vodjo ter koreografinjo muzikala Alica v čudežni deželi Majo Pihler Stermecki, širši javnosti bolj znano kot pevko Bilbi, ne bo pa manjkalo niti doživeto brane poezije in proze ter tehtnih razmislekov o umetnosti in kulturi. Kot se na Slovenski kulturni praznik tudi spodobi! Prisluhnite nam v živo ali v posnetku z voditeljico in avtorico oddaje Liano Buršič
Z mladimi in s posebnim gostom Maxom Zimanijem odpiramo prostor za pogovor o rasizmu in odnosu do Afrike. Max Zimani prihaja iz Zimbabveja, že več kot 30 let pa živi v Sloveniji. Ko je prišel v Evropo, so bili časi drugačni. Afriški študenti so namreč pogosto prihajali v Jugoslavijo po znanje, a pogosto s prevelikimi pričakovanji in popolno podobo o Evropi. Kakšen je bil odnos Slovencev do Afričanov takrat, kakšen je danes? Kako pomembna je barva kože danes in koliko sploh poznamo Afriko? Kaj zanima mlade? V oddaji Gymnasium podiramo meje …
V tokratni oddaji Gymnasium se bodo predstavili dijaki Gimnazije Antona Aškerca, ki skupaj s šolami iz sedmih drugih držav v okviru projekta Erasmus +, ustvarjajo strip. Njihov namen je približati narodno kulturno dediščino domačim in tujim mladim ter tako prisostvovati pri dvigu bralne pismenosti. Kako se skozi kulturno dediščino oblikujejo nacionalne identitete in zakaj je dobro, da poznamo tako svojo, kot tudi kulturno dediščino drugih evropskih držav in kakšno vlogo lahko pri tem odigra strip? O tem v sredo ob 20h.
Glede na to, da mladi danes živijo v času, v katerem so marsikatere pravice samoumevne, v javnosti pa se zadnje čase kar veliko govori o pravicah žensk, bomo z mladimi pod drobnogled vzeli odnose in enakost med spoloma. Kaj menijo mladi – so si ženske in moški enaki, imajo enake možnosti za kariero, kaj družba pričakuje od enih in drugih, kako na njihovo vlogo vpliva potrošništvo, katere pravice so tiste, brez katerih si sodobne, moderne družbe ne moremo več predstavljati? Kako se enakost ali pa neenakost odraža v njihovem življenju?
Glede na to, da mladi danes živijo v času, v katerem so marsikatere pravice samoumevne, v javnosti pa se zadnje čase kar veliko govori o pravicah žensk, bomo z mladimi pod drobnogled vzeli odnose in (ne)enakost med spoloma. Kaj menijo mladi – so si ženske in moški enaki, imajo enake možnosti za kariero, kaj družba pričakuje od enih in drugih, kako na njihovo vlogo vpliva potrošništvo, katere pravice so tiste, brez katerih si sodobne, moderne družbe ne moremo več predstavljati? Kako se enakost ali pa neenakost odraža v njihovem življenju?
Čeprav je vsak čas, njihov čas, pa dnevi okoli praznika spomina na mrtve vendarle v največjem obsegu nosijo njihov zeleni ustvarjalni pečat. Lahko tudi rečete, da je 1. november njihova tržna niša. A njihova vrednost daleč presega ceno, ki jo postavljajo raznolikim cvetličnim aranžmajem. Njihovi izdelki spremljajo vse pomembne dogodke v človekovem življenju, od rojstva otroka preko poroke, obletnic in do smrti. Cvetličarji in cvetličarke so, kadar svoj poklic opravljajo z znanjem in ljubeznijo, ne le vrtnarji, trgovci in obrtniki, pač pa tudi esteti, umetniki, ljudje z domišljijo in nenazadnje – duhovno občutljivi. Tokrat bom spoznali izkušena mojstra svojega poklica, Francija Landekerja in Ano Sotošek pa tudi dijakinje, mlade cvetličarke iz prve in najstarejše šole v zgodovini slovenske hortikulture, ki je v sedmih desetletjih dala najvidnejše slovenske vrtnarje in cvetličarje ter pomembno prispevala k razvoju omenjene tovrstne kulture v širšem slovenskem prostoru – Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. O cvetličarjih, teh spregledanih in bržkone tudi podcenjenih spremljevalcih življenja in smrti v tokratnem Gymnasiumu z voditeljico Liano Buršič.
Ker se zdi, da je istospolna usmerjenost kdaj še vedno tabu, smo v goste povabili Urško Sterle, aktivistko, pisateljico, prevajalko in performerko, Mitjo Blažiča, aktivista za človekove pravice in novinarja, ter mlade, ki si upajo zastaviti vprašanja in povedati svoja mnenja ... Iskanje samega sebe in lastne spolne identitete je ključno prav za obdobje najstništva in srednje šole, zato je prav, da vprašamo, da izvemo ... In tudi da povemo, ali je slovenska družba (ne)strpna do homoseksualcev ...
Potujte z nami na mejo nevidnega z ljubitelji fantazije in znanstvene fantastike. Je tako imenovana ”geek” kultura danes res del prevladujočega trenda ali gre še vedno za subkulturo, ki je večina ne razume najbolje? Vas je vedno zanimalo kaj se dogaja na comi-conih in kako poteka cos –play? Prisluhnite pogovoru z mladimi organizatorji konvencije Na meji nevidnega.
V tokratno oddajo smo v studio povabili dijake Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana GVŠ. Vsi so ljubitelji živali, a ne le muck, kužkov in zajčkov, temveč tudi tistih, ki jih ljudje ne poznajo tako dobro in imajo zato pred njimi velikokrat velik strah. Za katere živali vse skrbijo člani vivarističnega krožka na šoli, zakaj se te mnogim ljudem zdijo sluzaste, mrzle, zahrbtne in strašne ter večinoma hudo nevarne in kako premagati te stereotipe in strah pred pajki, kačami, ščurki in paličnjaki, boste izvedeli v sredo zvečer na Prvem.
Brezposelnost med mladimi je visoka: kar petina ljudi, starih med 15 in 29 let, je brez dela. Je za to kriva država, slovenski trg dela, svetovne gospodarske razmere ali tudi osebni razlogi mladih – na primer nekončana šola, slaba družba in nestabilno domače okolje? O zgodbah mladih brez dela je nastal tudi dokumentarni film Janija Severa Status zero. Z junaki filma o tem, kako je biti (anti)junak svojega življenja, o iskanju zaposlitve, (ne)perspektivnosti mladih v slovenski družbi in snemanju filma, z drugimi mladimi brezposelnimi pa o tem, zakaj niso v šoli in kako jim pomaga PUM – projektno učenje mlajših odraslih.
Serijo Gymnasiumov, ki so namenjeni spoznavanju drug drugega, podiranju stereotipov in ustvarjanju prostora za medkulturni, medgeneracijski in medverski dialog, bomo nadaljevali z razpravo o položaju žensk v islamu. Nedolgo nazaj so Francijo razburjali burkiniji, pokrivanje las ali zakrivanje obraza pa je tudi sicer tema, ki deli javnost in dviga veliko vprašanj o položaju žensk v islamu. Mladi so dobili priložnost, da izvejo in spoznajo stvari iz prve roke: v goste smo namreč povabili humanitarko in zagovornico depriviligiranih Failo Pašić Bišić. Debata pa se je vrtela tudi o beguncih, migrantih in integraciji.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Kdor ima lase ve, kako nepogrešljivi so frizerji in frizerke. In, če je frizerski poklic morda kdaj veljal za precej samoumevno navadnega, je to danes poklic, ki je v modi in, ki je že davno prerastel samo obrtna, rokodelska znanja. Je vsebinsko bogat, tako s stališča novih, sodobnih tehnologij kot tudi razvoja materialov in tehnik dela. Nudi pa tudi ogromno zaposlitvenih možnosti. Več nam bodo predstavili dijaki srednje frizerske šole v Ljubljani in mojstra svojega poklica, frizerja, brata Sašo in Jani Mali.
Danes zvečer se nam bo v oddaji Gymnasium pridružil David Muster, bodoči študent Etnologije in kulturne antropologije, aktivist za pravice narave, živali in ljudi, ki nam bo predstavil situacijo v gozdu Hambach v Nemčiji, kjer že od leta 2012 naprej poteka aktivna okupacija tega starega pragozda, ki izginja na račun kopanja lignita. Aktivisti in anarhisti že ves ta čas prebivajo v gozdu, v hišah na drevesih in začasnih bivališčih. Redno sprožajo akcije s katerimi poskušajo na različne načine ovirati delo premogokopna družba RWE, postavljajo blokade na ceste, poskušajo onemogočiti stroje in se v skrajnih primerih tudi priklepajo na drevesa s t.i. lokvanji, iz katerih jih policisti in gasilci le s težavo rešijo. Krater, ki ga je podjetje RWE izkopalo do sedaj, zaseda že tako površino, kot jo ima celotno mesto Köln, termoelektrarne, ki uporabljajo nakopani lignit pa močno onesnažujejo ozračje celotne Evrope. Prenehanje rabe fosilih goriv je nujno za preprečitev podnebnega kaosa, so prepričani aktivisti. Letos poleti je David že drugo leto preživel dober mesec v okupiranem delu pragozda Hambach. Prisluhnite njegovi izkušnji ob 20h na Prvem programu.
1 zlata, 6 srebrnih in 11 bronastih medalj, poleg tega še 8 pohval – to je letošnja bera olimpijskih tekmovanj. Pa ne športnih olimpijskih iger, temveč mednarodnih tekmovanj iz znanja na različnih področjih – naravoslovja, fizike, matematike, lingvistike, kemije, biologije, geografije in računalništva. Z mladimi udeleženci teh zahtevnih mednarodnih tekmovanj v tokratni oddaji!
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Zagotovo ste že slišali frazo, da živimo v zlati dobi televizije. Res je, televizijska produkcija je na vrhuncu, še nikoli si niste mogli ogledati tako veliko tako različnih vsebin strukturiranih v obliko seriala. Pa res lahko govorimo o zlati dobi televizije, če vedno več ljudi televizije pravzaprav ne gleda? Če nanizanke spremljamo preko spleta, kjer ni reklam, kjer lahko pritisneš na pavzo, ko te prime na stranišče, kjer si sam sestavljaš spored? Ravno nanizanke in nadaljevanke so tista forma, ki se je spletu najbolj prilagodila. Ker so priljubljene serije pogosto tema sproščenih pogovorov, bomo današnjo poletno oddajo namenili aktualnim televizijskim serijam in življenju. V studiu se nam bodo pridružili Anže Tomič, avtor podcastov Apparatus, spletni urednik revije Mladina, avtor oddaje I google na Radiu Študent, in še za revijo Monitor piše. Z nami bo tudi Igor Harb, filmski kritik Vikenda, priloge Dela in Slovenskih novic, pa tudi blogger in avtor podcastov o filmih in serijah. Pridružila pa se jima bosta tudi mlada filmoljuba iz Kinodvorovega Kinotripa Ambrož Pivk in Maks Rakušček. Se slišimo ob 20h, na Prvem.
Poletne dni mladi izkoristijo za počitek in lenarjenje ter oddih od šolskih in študijskih obveznosti. A ne le to – poletna meseca sta namreč kot nalašč za pridobivanje novih izkušenj in nabiranje novega znanja. V današnji oddaji Gymnasium bomo preverili, kakšna je ponudba del med poletjem na študentskih servisih, za kakšna dela se mladi najpogosteje odločajo, kakšne so urne postavke in kam se lahko mladi obrnejo, če jim delodajalci za opravljeno delo nočejo plačati. V studiu se nam bodo pridružili tudi mladi in podali svoje izkušnje s poletnim delom, spoznali pa bomo še študenta, ki sta se v okviru delovne prakse preizkusila na mestu direktorjev dveh velikih podjetij.
ridružili smo se študentom na 18. študentski delovni brigadi. Projekt Študentske organizacije Univerze v Mariboru se med 22. in 31. julijem odvija na Koroškem. Vsako leto namreč študenti obiščejo občino, ki je demografsko ogrožena ali so jo prizadele naravne katastrofe (začelo se je v Bovcu leta 1999, kjer so študenti pod vodstavom Zorana Kačičnika pomagali pri odpravi posledic potresa). Letos so se opravili najbližje Mariboru – v Radlje ob Dravi.
Za tiste univerze iz t.i. ameriške Ivy League kot so denimo Harvard, Princeton, Yale in Columbia pa britanske Cambridge in Oxford ste, če ne drugje najbrž slišali vsaj v kakem filmu ali informativni oddaji, ko ob novicah o svetovnih političnih in drugih voditeljih pa Nobelovih nagrajencih slišimo, da so diplomanti omenjenih univerz. In res jih je veliko. Ni pa mnogo Slovencev, ki so študirali na prestižnih tujih univerzah. A jih ni niti tako malo. In tisti mladi, ki jim je uspel ta podvig za življenje, kot to izkušnjo radi imenujejo so tokratni gostje Gymnasiuma. Štirje mladi slovenski diplomanti najprestižnejših svetovnih univerz. Kaj pomeni priti na najbolj elitne tuje univerze, kako študij v tujini in izkušnja vrhunskega akademskega okolja zaznamuje življenje, pa tudi o tem kakšen finančni podvig je to in kaj pomeni za nadaljnjo kariero? Prisluhnite jim v pogovoru z Liano Buršič.
Neveljaven email naslov